Zbrani ob oltarju občani in župljani so se zahvalili prednikom za njihove vero in prejete darove in stopili na pot nadaljnjega in še večjega pričevanja. Slovesno mašo je ob somaševanju župnika Davida Jensterleta daroval apostolski nuncij v Kongu dr. Mitja Leskovar. Po njej je blagoslovil jubilejno sliko, upodobitev družinskega drevesa župnije na nekdanjem gospodarskem poslopju pod župniščem. Prav tako nameščeno znamenje pod lipo, ki je bila zasajena leta 1990 v spomin na prve demokratične volitve in osamosvojitev, danes na čast 35-letnice samostojnosti in 350 letnice župnije pa je mogočno drevo. Vrh tega so se spomnili tudi vseh naših rojakov, Slovencev po svetu. Pel je župnijski pevski zbor pod vodstvom Agate Vovk.

Slovesen vstop v cerkev ob začetku svete maše. FOTO: Jože Potrpin

Na ta pomemben dan so se župljani z župnikom na čelu pripravljali dejansko vse leto. Med drugim so februarja imeli razstavo o nekdanjem kaplanu domoljubu Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo. Praznovanje pa so zgostili okoli Urhove nedelje. Že v soboto, 4. julija, na dan celodnevnega češčenja, so gostili nadškofa Stanislava Zoreta, ki je blagoslovil nov klekljan mašni plašč, pod vodstvom Marinke Šter delo vseh petnajst smleških kljekljaric, in v njem prvič maševal. Pel je pevski zbor iz župnije Trboje. Po maši so si ogledali še film Že 350 let skupaj, scenarij zanj je izdelal župnik David, Juan Juvančič ga je risal in animiral.

Marta Hočevar, članica ŽPS. FOTO: Jože Potrpin

Nedeljsko slavje je uvedla Marta Hočevar, članica ŽPS.

Katarina Jelenc je predstavila klekljan mašni plašč. FOTO: Jože Potrpin

Katarina Jelenc je ponovno predstavila klekljan mašni plašč. Vzorca je narisala Tina Koder Grajzar. Njegovo prednjo stran krasi čipka, ki izrisuje obstoječi znak smledniške župnije, križ in riba, atributa zavetnika župnije sv. Urha. Hrbtna stran je nadaljevanje zgodbe, vzorca z motivom ribe, z jato ribic, starim krščanskim simbolom, in motivom prehodne ribiške mreže. Plašč je sešila in nanj ročno našila vse čipke Slavica Ciperle.

Vzorec na mašnem plašču z motivom ribe, z jato ribic, starim krščanskim simbolom, in motivom prehodne ribiške mreže. FOTO: Jože Potrpin

Sv. Urh je odgovorno in z vsem srcem, ne na pol, skrbel za varnost ter gmotni in duhovni napredek ljudi, ki so mu bili zaupani.

Slikar Branko Bandelj iz Dupelj je predstavil simboliko omenjene slike. Za 3D deblo na njej so uporabili lipov les, za okvir material star zelo blizu 350 letom, krošnjo sestavlja 2026 listov, na vejah so obešeni simboli župnije, pod drevesom vidimo narodno nošo, župnijsko cerkev, poslopja, na vrhu smledniški grad. Pohodnikom in župljanom naj bo v oporo in razlago njihove zgodovine, dediščine.

Slikar Branko Bandelj. FOTO: Jože Potrpin

Msgr. Leskovar je z mašnim razmišljanjem o življenju in sporočilu svetega Urha ter o tokratnem nedeljskem evangeliju podal nauke za sodobno krščansko življenje. Po njegovih besedah je svetnikov zgled dvojen. Odgovorno in z vsem srcem, ne na pol, je skrbel za varnost ter gmotni in duhovni napredek ljudi, ki so mu bili zaupani. To nas uči, da se ne smemo pustiti zapeljati v tisoč nepomembnih stvari v razburkanem času, ki nam jemljejo čas za zbranost in osredotočenost na svoje poslanstvo. Namesto zasužnjevanja danim okoliščinam, reklamam in ideologijam, moramo gospodarji svojega časa in vedno »na svojem mestu«, npr. z nedeljsko mašo.

Msgr. Leskovar je z mašnim razmišljanjem o življenju in sporočilu svetega Urha ter o tokratnem nedeljskem evangeliju podal nauke za sodobno krščansko življenje. FOTO: Jože Potrpin

Veliko dediščino imate, dragi smledniški farani. Najstarejša župnija v Kinshasi je stara 125 let. Združene države Amerike 250. Vi pa imate župnijo, vašo župnijo, ki šteje že 350 let.

»Drug zgled sv. Urha pa sta njegova blagost in zavzetost za dobra dela. Mi pa tolikokrat pozabljamo, da nismo ničesar prinesli sabo na svet in da tudi odnesli ne bomo ničesar. Razen seveda večnih sadov usmiljenja, ljubezni in dobrih del. Udobje, premoženje in čast nas večkrat premamijo, da živimo po mesu. Čeprav nas je apostol v današnjem drugem berilu lepo opomnil, če živite po mesu, boste umrli, če pa z duhom mrtvite dela telesa, boste živeli. Prosimo danes sv. Urha, kot so to delali naši predniki v tej župniji že 350 let, da ne bi živeli po mesu, ampak po duhu, po Božjem duhu. Naj bo naša blagost znana vsem okrog nas. Naj tako svetijo naša dobra dela pred ljudmi, da bodo tudi oni spoznali in ljubili nebeškega Očeta. Veliko dediščino imate, dragi smledniški farani. Najstarejša župnija v Kinshasi je stara 125 let. Združene države Amerike 250. Vi pa imate župnijo, vašo župnijo, ki šteje že 350 let. Velik dar je to. Velika milost za ta kraj. Pa tudi velika odgovornost.« Zato naj izkoristijo priložnosti, kot bo oktobra misijon v župniji, za poglobitev in poživitev vere, njen prenos tudi na mlade rodove.

»Z Jezusovim bremenom se nimamo česa bati.«FOTO: Jože Potrpin

V nadaljevanju pa je nuncij Leskovar s prispodobo pohodnikovega nahrbtnika razložil Jezusove besede v evangeliju, in sicer »jarma« in »bremena«, ki ga nosimo z Gospodom z izpolnjevanjem zapovedi in uresničevanjem evangelija. Kot je poudaril, »z Jezusovim bremenom se nimamo česa bati. Obenem nam On s svojim bremenom daje tudi moč, kakor nam je dajeta voda in hrana na dolgem popotovanju. Tudi Jezus nas hrani s svojim Telesom in Krvjo v sveti evharistiji. Ne zanemarjajmo tega daru. Ne vlačimo iz nahrbtnika svojega življenja za srečno pot potrebnih reči. Gospod nam jih ponuja, spremimo jih. Po zgledu sv. Urha, ki je tudi on ob teži svoje službe vendarle ohranjal vero in povezanost z Gospodom. Tako je imel vedno dovolj moči, da je bil osredotočen na svojo službo, da je bil na pravem mestu, in da je zaslovel po svoji blagosti in dobrih delih. Naj bo tako tudi s farani smledniške župnije in z vsemi nami.«

Druženje s pogostitvijo, ki je zaokrožilo praznovanje, so pripravili in omogočili domača turistična društva, gasilsko društvo in občina Medvode. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Nejc Smole skupaj z drugimi predstavniki družbenega in kulturnega življenja. In krasile narodne noše, tipične domače smleške in splošno gorenjske, razveseljevali pritrkovalci in bogatili še drugi številni sodelavci.