Slovenija je imela doslej na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, obhode kurentov, klekljanje čipk in veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. Sedaj pa smo pridobili še priznanje za čebelarstvo in tradicijo reje lipicancev.

Čebelarstvo kot način življenja

Čebelar pri svojem delu. FOTO: arhiv Družine

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije je povedal, da čebelarstvo prestavlja način življenja skoraj 12 tisoč Slovenkam in Slovencem ter njihovim družinam. Ponosen je, da je slovensko bogato čebelarsko tradicijo prepoznal ves svet. »"Z današnjim dnem slovensko čebelarstvo dobiva še uradno status in priznanje čebelarstva kot pomemben del 'kulture' v Sloveniji in svetu," je dodal za STA.

Lipicanci povezujejo osem držav

Lipico vsako leto obišče veliko turistov iz Slovenije in okoliških držav. FOTO: fb Kobilarna Lipica

Tradicionalno rejo lipicancev so vpisali kot večnacionalno nesnovno dediščino, saj imajo lipicanci simbolno vlogo v kar osmih državah: poleg Slovenije lipicance cenijo še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Madžarska, Romunija in Slovaška. »Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem,« povzema razlago STA. V Kobilarni Lipica pa poudarjajo, da je najpomembnejši odnos med človekom in konjem, ki temelji na zaupanju in partnerstvu. Reja lipicancev v Lipici še vedno temelji na načelih, ki segajo v drugo polovico 18. stoletja. Poznavanje razvoja pasme, strokovnost in praktične izkušnje so predpogoj za načrtno rejo, vsakodnevne prakse in rutine, veščine in spretnosti konjarjev, jahačev, voznikov vpreg, kovačev za vzrejo in privajanje ter učenje konj pod sedlom in v vpregi, so zapisali.