»Naj se ustanovi Društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig, katerega namen naj bo preprosto ljudstvo izobraževati, domače slovstvo podžigati, pisatelje podpirati ter jih k novim činom izpodbujati. Živeli Slovenci! Živelo društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig!« Tako je leta 1851, v januarski številki celovškega lista Slovenska Bčela, Slovence pozival slovničar Anton Janežič. Za to ga je, skupaj s celovškim kaplanom Andrejem Einspeilerjem, navdušil škof Anton Martin Slomšek. Že pol leta pozneje, 27. julija istega leta, so koroški Slovenci sestavili oklic za novo knjižno društvo in ga razposlali na vse vetrove – ta dan praznujejo kot rojstni dan Društva sv. Mohorja, današnje Mohorjeve družbe.

Celjski škof Lipovšek: "Gradite na klasičnih oblikah oznanjevanja"

165-letnice ustanovitve prve slovenske knjižne založbe so se v ponedeljek, 29. avgusta, v Celju spomnili z mašo in akademijo. »Mohorjeva družba se uspešno vključuje v takoimenovano novo evangelizacijo, ki skupaj z elektronskimi mediji še vedno gradi na klasičnih oblikah in poteh oznanjevanja,« je dejal v nagovoru celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je ob somaševanju duhovnikov, povezanih z Mohorjevo družbo, daroval mašo v Marijini cerkvi. V nagovoru je potegnil vzporednice z godovnjakom Janezom Krstnikom in delovanjem slavljenke. "Janez Krstnik je pripravljal pot Jezusu Kristusu s svojim preroškim vabilom : 'Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze ...'. Ali ni vloga in poslanstvo Mohorjeve družbe v svojem bistvu prav v tem, da pripravlja pot Gospodovo in izravnava njegove steze?" je dejal škof in se zahvalil Bogu 165 letno delovanje v zvestobi poslanstvu in karizmi bl. škofa A.M.Slomška in ustanoviteljev. "Kot celjski škof, ki je po svoji službi tudi pokrovitelj celjske Mohorjeve družbe, priznam, da premalo naredim zanjo; sem pa Bogu hvaležen, vesel in ponosen, da jo imamo. Vsem sodelavkam in sodelavcem Mohorjeve družbe iskreno čestitam in se vam zahvaljujem, da se pogumno in uspešno soočate s težavno problematiko, v kateri se je znašla založniška dejavnost. In tu nam zopet prihaja naproti današnji godovnjak s svojim vabilom : "Pripravite pot Gospodovo, izravnavajte Gospodove steze. Ne bojte se, četudi se zdi, da ste kdaj, podobno kot Janez Krstnik, glas vpijočega v puščavi."

Mašo ob 165-letnici je v celjski Marijini cerkvi ob somaševanju Jožeta Planinška, Ivana Štuheca, Jožeta Koepiniga, p. Metoda Benedika in drugih duhovnikov, povezanih z Mohorjevo družbo, daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. (fotografije Ksenja Hočevar)

Tanja Ozvatič: »Mohorjeva se odziva na izzive časa«

Na akademiji v dvorani celjskega Narodnega doma so se ozrli na skoraj dvesto letno zgodovino založbe, saj je blaženi škof Slomšek o potrebnosti založništva pisal in govoril že desetletje pred ustanovitvijo. »Mohorjani smo hvaležni za Slomškovo očetovsko skrb, s katero je snoval prvo slovensko založbo, in jo tudi zvesto podpiral – hkrati pa nam njegovo razmišljanje v vsakdanje delo nalaga veliko odgovornost,« je dejala na akademiji nova ravnateljica Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič, ki se je s sovoditeljema prireditve Tadeji Petrovčič Jerina in Roku Ločniškarju ter igralcu Pavletu Ravnohribu, ki je posodil glas škofu Slomšku, sprehodila po zgodovini Mohorjeve založbe. S svojo neomajno zavezanostjo slovenstvu se založba že 165 odziva na izzive časa: leta 1919 se je zaradi nacističnih pritiskov iz Celovca preselila na Prevalje, 1927 pa v Celje, kjer ima sedež še danes. Ves čas je s knjižno hrano oskrbovala tudi Slovence v zamejstvu, ko to ni bilo več mogoče, pa sta v Celovcu in Gorici na novo zaživeli samostojni veji, ki sta prav tako odigrali in vse do danes ohranili odločilno vlogo na svojih območjih.

Jože Planinšek: »Mohorjeva je v Celje prišla kot begunka – tu zaživela in preživela!«

»Sto petinšestdeset let zagotovo ni takšna, kot bi rekli po domače, okrogla obletnica, da bi se bilo potrebno ob njej ustavljati na nocojšnji način,« je začel nagovor predsednik Jože Planinšek in nadaljeval, da gre »za velikega spoštovanja vredno življenje ustanove v naši narodni zgodovini, kjer je prav, da se spomnimo vsakega trenutka njenega bivanja«. Da jih je k pripravi dogodka še posebej spodbudila obletnica, ki jo bodo praznovali drugo leto, je dejal Planinšek: leta 2017 bo minilo 90 let, kar je Mohorjeva, takrat begunka iz Celovca preko Prevalj prišla sem. Ni bila ravno z navdušenjem sprejeta, a je zaživela in preživela do danes, ko, tako se nam zdi, postaja del celjske zgodovine in sedanjosti. Celje tako ni le knežje po celjskih grofih, ampak tudi mohorsko mesto.«

40.900.000 knjig, učbenikov, revij in drugih izdaj

Ob sklepu akademije, ki so jo z glasbo obogatili sekstet Fantje z Jožefovega hriba in trobentač Emil Brezovšek, sta zbrane nagovorila tudi celjski župan Bojan Šrot in minister za kulturo Tone Peršak. Slednji je dejal, da se prav »Mohorjevi družbi in slovenskim učiteljem lahko zahvalimo, da smo bili Slovenci v 19. stoletju med najbolj pismenimi narodi« in da ima najstarejša slovenska založba, katere knjige je kot otrok tudi sam bral, tudi danes »pomembno poslanstvo v panteonu slovenske književnosti in založništva«.

Poslanstvo Mohorjeve družbe danes ostaja zvesto osnovnim načelom svojih ustanoviteljev. Dejavnost Društva Mohorjeva družba ostaja založništvo. V raznoliki paleti letnih izdaj, ki so namenjene širšemu krogu bralcev, izdajajo slovensko leposlovje in prevode tujega leposlovja, strokovno literaturo najrazličnejših strok, otroško in mladinsko književnost, priročnike z raznovrstno tematiko, delovne zvezke in učbenike, muzikalije, periodične publikacije in najstarejšo revijo za literaturo, kulturo in družbo Zvon. »Moto Mohorjeve ostaja: knjiga, ki izide pri Celjski Mohorjevi, naj bo garancija kakovostne literature,« je dejala Ozvatičeva. Do danes je Mohorjeva izdala 40.900.000 knjig, učbenikov, revij in drugih knjižnih izdaj.

Akademijo je povezovala ravnateljica Mohorjeve družbe Tanja Ozvatič s sodelavcema Tadejo Petrovčič Jerina in Roku Ločniškarju. Igralec Pavle Ravnohrib je iz lože posodil glas škofu Slomšku in njegovim sodobnikom,