V Redni zbirki je Celjska Mohorjeva družba izdala knjigo zgodovinarja dr. Gregorja Antoličiča z naslovom Med upi in realnostjo in podnaslovom Slovenci v času zatona habsburškega orla in nove jugoslovanske stvarnosti. Knjiga ponuja luciden uvid v eno najbolj dinamičnih obdobij slovenske zgodovine: čas med zatonom habsburškega orla in ustanavljanjem dveh jugoslovanskih držav. V času tektonskih premikov v svetovni politiki smo se Slovenci znašli pred velikimi preizkušnjami, ki jih avtor natančno razčleni, kot vešč pripovedovalec pa predstavi tako živo, da se bralec počuti soudeleženega v tedanjem političnem dogajanju.

Dogodki so prikazani večplastno, objektivno in jasno

Obdobje med koncem habsburške monarhije in ustanavljanjem dveh jugoslovanskih držav je za narodov razvoj ključnega pomena, a mnogokrat ostaja prezrto. Dr. Gregor Antoličič s te police zgodovine uspešno briše prah, še več: njene protagoniste dodobra zlošči, da so njihove podobe jasne, njihov prispevek k narodni zgodovini pa očiten in vreden (ponovnega) tehtnega premisleka. Prav tako mu uspe ključne dogodke prikazati večplastno, objektivno in jasno, s ključnimi poudarki za razumevanje mestoma zapletene politične situacije in izzivov tedanje dobe. Pripoved o resničnih dogodkih, ki ponovno oživijo na odru zgodovine, bralca prepričljivo vodi skozi meandre tega zgodovinskega obdobja, k širši sliki pa prispeva tudi bogat slikovni material, ki bralcu daje občutek, da se je znašel v galeriji podob in dogodkov, ki so kot del narodne zgodovine tudi del njega samega.

Gregor Antoličič, avtor knjige Med upi in realnostjo. FOTO: Ivo Žajdela

Pravkar končuje knjigo o cesarici Sisi

Dr. Gregor Antoličič (1988) je raziskovalec na ZRC SAZU in predavatelj na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegovo raziskovalno delo se osredinja na obdobje prve svetovne vojne in zadnja desetletja obstoja habsburške monarhije. Pri tem posebno pozornost posveča tako notranje kot tudi zunanjepolitičnim dejavnikom, ki so zaznamovali obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja. Je avtor več znanstvenih monografij: Franc Jožef (2016), Na predvečer vélike vojne. Politični koncepti, zarote in teorije (2019), Karel I. Zadnji slovenski cesar (2022) in Maksimilijan. Cesar po Napoleonovi milosti (2022). Pravkar končuje knjigo o cesarici Sisi.

Knjižni dar za leto 2025 so 4. novembra 2024 v Ljubljani predstavili Meta Lenart Perger, Damjana Fortunat Černilogar, Mojiceja Bonte, Polona Kosec, Gašper Kvartič, Gregor Antoličič in Branko Petauer. FOTO: Ivo Žajdela

Devra Lehmann: Sokrat, življenje, ki ga je vredno živeti

V Redni zbirki je Celjska Mohorjeva družba izdala prevod knjige Devre Lehmann Sokrat. Življenje, ki ga je vredno živeti, prevedel jo je Gašper Kvartič.

Kaj pomeni živeti resnično izpolnjeno in smiselno življenje? Včasih se je za tak odgovor v prihodnosti treba obrniti v preteklost. Sokrat je simbol filozofskega raziskovanja in resnice, ki posameznika spodbudi k razmišljanju o lastnih življenjskih vrednotah, prepričanjih in ciljih. Izzove nas, da premislimo o pomembnosti dvoma, kritičnega mišljenja in etičnega življenja. Knjiga, ki nas navdihne, da sledimo Sokratovemu zgledu pri iskanju smisla v vsakdanjem življenju.

Ideje enega temeljnih filozofov zahodne civilizacije

Knjiga je kulturno-zgodovinsko delo, ki sledi življenju in idejam enega temeljnih filozofov zahodne civilizacije, čigar vztrajni glas še danes, več kot dva tisoč let pozneje, odmeva v svoji modrosti. Sokrata je atenska oblast usmrtila, ker naj bi kvaril njihovo mladino. Toda njegova najpomembnejša zapuščina je prav v tem, da je ljudi okoli sebe izzval, naj svoje ideje in prepričanja preizkusijo v medsebojnem pogovoru, v prepričanju, da lahko na ta način postanemo družba, ki pozna razliko med resnico in lažjo ter najde tisto, zaradi česar je življenje vredno življenja. Ni trdil, da ima dokončne odgovore, vendar je vedel, da je iskanje znanja ključ do dobrega življenja. Vse, ki jih je srečal, je vabil, naj se mu pridružijo pri tem iskanju. Knjiga se osredotoča na Sokratovo iskanje resnice, pomen vprašanj v vsakdanjem življenju in njegov vpliv na sodobno filozofijo. Devra Lehmann predstavi Sokratovo dediščino kot ključno za razumevanje človekovega iskanja smisla in vrednosti v življenju. V knjigi nam večkrat nagrajena avtorica predstavlja prvo biografijo za mlade bralce o mislecu, ki mu ni bilo para.

Filozofske misli povezuje z aktualnimi temami

Devra Lehmann je avtorica in filozofinja, ki se ukvarja s prenašanjem starodavne modrosti v sodobni kontekst. Njena dela se osredotočajo na filozofske misli in učenja, ki jih povezuje z aktualnimi temami in izzivi. Že skoraj štiri desetletja je učiteljica razrednega pouka. Po izboru ameriške revije za ocenjevanje knjig Kirkus Reviews so knjigo Sokrat leta 2022 izbrali kot najboljšo mladinsko in nefikcijsko knjigo.

Prevajalec knjige o Sokratu Gašper Kvartič. FOTO: Ivo Žajdela

Živeti življenje s smislom

Odlomek, str. 65–66: Sokrat je svoji novi filozofski poti intenzivno sledil, kar je vplivalo na sleherni vidik njegovega življenja. Jedel je le malo, hodil naokrog bos, le malo časa porabil za osebno higieno ter dan in noč nosil isti ponošeni peplos. Pozimi je njegov himation, težki plašč, ogrnjen čez peplos, služil tudi kot nočna odeja. Ko je pohajkoval mimo stojnic na tržnici, polnih drobnarij in zanimivosti od blizu in daleč, je ponosno razglašal: »Koliko stvari ne potrebujem!« Srečo je iskal v tem, da se je posvečal vprašanjem, s katerimi se je zdaj začel ukvarjati.

Ker bi moralo biti življenje s smislom nekaj, kar zadeva vsakogar, se Sokrat s svojim izzivom ni želel spopadati sam. Da bi dosegel skupaj veliko število ljudi, je opustil prakse drugih mislecev. Ni ustanovil uradne šole, se obkrožal z ekskluzivno družbo ali svojih razprav omejeval na družabne dogodke na domovih bogatih ljudi. Pogovarjal se je z mimoidočimi na agori, v palestri in gimnazijih – kjerkoli je že utegnil naleteti na običajne ljudi, ki so opravljali svoje običajne posle. Hitro je našel modrost tam, kjer je njegovi sodobniki ne bi pričakovali. Pokazal je, da zmore suženj, ki se ni nikoli prej učil matematike, rešiti nalogo iz geometrije, in priznaval, da gre njegov intelektualni dolg dvema ženskama, od katerih ga je ena naučila umetnosti ljubezni, druga pa veščine prepričljivega govora.

1/4