Celjska Mohorjeva družba je izdala Knjižni dar za leto 2020: Koledar, roman Bernarde Mrak Kosel in Sveto pismo v 30 umetninah.

Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2020 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.

Prvič je Mohorjev koledar izšel leta 1857

Mohorjev koledar 2020 vstopa v 162. leto izhajanja in se tako kot vsakoletna knjižna izdaja ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858.

Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.

Spomin na pomembne dogodke

Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralca med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kul­turno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovali slovensko preteklost in sedanjost.

Avtorji in prispevki:

Jožko Kert: Prevalje – Mohorjeva in Mohorjani,
Ljudmila Bokal: Brez konca padaš, droben sneg ... (Murn), zapis o besedi sneg,
Ignacij Voje: Pomorsko zavarovanje v srednjeveškem Dubrovniku,
Branko Cestnik: Zgodnje (antično) krščanstvo na Ptuju,
Stane Granda: Pasje leto 1929,
Gregor Antoličič: Stota obletnica koroškega plebiscita,
Ivan Štuhec: Trideset let samostojne države,
Damir Glo­bočnik: Kopija podobe Marije Pomagaj v ljubljanski stolnici,
Jožef Abram: Pasijonska igra v Kobjeglavi,
Monika Deželak Trojar: Jezuitske gledališke igre na Slovenskem,
Primož Kuret: Paberki iz celjske glasbene preteklosti,
Janez Bogataj: Prehrana Evrope in Slovenije v 18. stoletju,
Aleš Šeligo: Umetni otoki – v preteklosti in prihodnosti,
Blaž Dolinšek: Potresna varnost in protipotresna gradnja,
Janez Suhadolc: Kanali,
Aljoša Rehar: Od Otmarjeve desetke do Otmarjeve poti,
Bogomir Novak: Hvar in Vis – otoka za duhovne počitnice,
Anica Mikuš Kos: Ali so res starši krivi za vse slabo, kar se dogaja z Otrokom?,
Sara Je­rebic: Bolečina kot priložnost za rast,
Sara Črepinšek: Metoda Montessori in pripravljeno okolje pri delu s starejšimi in osebami z demenco,
Boža Herek: Živ plamen svečke,

Portreti

Rafko Valenčič: Ob stoti obletnici rojstva papeža Janeza Pavla II. (1920–2020),
Dejan Pacek: Ljubljanski nadškof metropolit dr. Jožef Pogačnik,
Aleš Maver: Anton Mahnič in »Rimska pot« v slovenskem katolištvu,
Renato Podbersič ml.: Svetozar Boroević de Bojna in njegova dediščina,
Peter Kovačič Peršin: Andrej Gosar – nadaljevalec Krekovega socialnega delovanja,
Jože Strgar: Ciril Jeglič – začetnik hortikulture na Slovenskem,
Anton Arko: Peter Budin,
Andreja Legan Ravnikar: Adam Bohorič (okoli 1520–1598),
Matija Ogrin: Kastelčeva baročna književnost in skriti nebeški cilj,
Aleksandra Gartnar: Beethoven – brezčasni umetnik,
Igor Grdina: pregled družbenega in kulturnega dogajanja v zadnjem letu,
Tone Gorjup: iz življenja krajevne Cerkve,
Milan Jazbec: Slovenec v Parizu,
Janez Turk: Slovo župniku Mariu Gariupu,

Slovenske večernice 169

V knjigi Ujetnik svojega časa je Bernarda Mrak Kosel opisala zgodbo neke gorenjske družine in njenega gospodarja Janeza Žiberta. Svetovni dogodki so ga kot mladeniča iztrgali iz idiličnega podeželja in ga pahnili v morijo prve svetovne vojne, ki je pomembno zaznamovala njegovo življenje. Knjiga pripoveduje tudi o njegovi kasnejši osebni ljubezenski drami in prekletstvu, ki ga je spremljalo.

Mogoče se je zoperstaviti zunanjim silam, ni pa mogoče preseči lastne usode. Skorajšnja druga svetovna vojna Janezu Žibertu ni prinesla drugega kot skrbi in izgube. Ko je prišla pričakovana svoboda, je z njo prišla nepričakovano neprijazna oblast. V petdesetih letih je bila ta že tretja po vrsti. Revolucionarna preobrazba v boljšega človeka je narekovala brezobzirno prisilo, ki se ji je bilo težko prilagoditi.

Tudi kmetje, ki so podpirali narodno-osvobodilni boj, so morali v zadruge. Janez Žibert se je tem pritiskom samozavestno zoperstavil, a v nenaklonjenih časih se je njegova kmetija vedno bolj manjšala.

Navdih za roman so bili spomini iz otroštva, ki se prepletajo z družinskimi pričevanji

Okvir osrednji življenjski zgodbi Janeza Žiberta je dajala bratova družina, ki je živela prek ceste: razumevajoča in potrpežljiva svakinja Marica in nečakinja Monika. Prikrajšan za očetovstvo je Janez Žibert v radovedni mali nečakinji našel nadomestnega otroka, deklica pa ob njem zavetje, ki ga je pogrešala pri očetu. Navdih za to pisanje so spomini iz otroštva, ki se prepletajo z družinskimi pričevanji.

Marsikaj se je v to pisanje dodatno prilepilo in marsikaj je bilo izpuščeno, ker je zbledelo in se pomešalo. Osebe, ki nastopajo v knjigi, niso resnične osebe, večina opisanih dogodkov pa se je res zgodila, le da so literarno obdelani. Pripoved je narekovala notranja potreba spregovoriti o ljudeh, postavljenih v agresivni čas, ki se kot senca razteza v sedanjost.

Avtorica Bernarda Mrak Kosel

Bernarda Mrak Kosel se je rodila leta 1949 v Radovljici v kmečki družini kot osmi otrok. Nekdaj profesorica angleškega jezika na Fakulteti za strojništvo, zdaj upokojenka, preživlja prosti čas ob pisanju zgodb in pesmi. Njena kratka proza in pesmi so objavljene v zbornikih JSKD in zbornikih Pesem si (2014–2018).

Je članica literarne skupine na Vrhniki in ljubljanskega literarnega društva Navdih. Pisanje ji pomeni videti svet osebno, je njiva, kamor lahko poseje lastna življenjska spoznanja. Knjiga Ujetnik svojega časa je njeno prvo daljše prozno delo.

Sveto pismo v 30 umetninah

Umetnostni sprehod po Svetem pismu. Svetopisemske zgodbe so navdihnile – in še vedno navdi­hujejo – številne umetnike. Ključne svetopisemske zgodbe – od stvarjenja do binkošti – so v barvni knjigi velikega formata Sveto pismo v 30 umetninah predstavljene s po dvema mojstrovinama največjih upodabljajočih umetnikov in umetnostno razlago.

Sledi še ustrezni svetopisemski odlomek in njegova razlaga. Knjiga predstavlja lep uvod v svet umetnosti in Svetega pisma. V knjigi je ob najznamenitejših svetopisemskih zgodbah predstavljenih 30 umetnin – od Michelangelove freske Stvarjenja človeka do Caravaggiovega platna Žrtvovanja Izaka, Berninijevega Davida, ki se spopade z Goljatom ...

Ob reprodukcijah so v razlagi izpostavljeni podatki mojstrovin, ki bralcu omogočajo boljše dojemanje umetniškega dela. Priredbe svetopisemskih odlomkov so napisane tudi otrokom razumljivo, spremljajoča pojasnila posameznih izrazov pa bralcem pomagajo k boljšemu razu­mevanju svetopisemskih zgodb.

Ob predstavljenih umetninah so zapisana tudi napotila, kje je umetnina na ogled. Avtorica Françoise Claustres je francoska pedagoginja in avtorica številnih knjig, s katerimi želi otrokom približati svet umetnosti, preteklosti in prihodnosti. V knjigi pred­stavlja umetnostnozgodovinske temelje naše kulture.