Nekdanjih cerkva naj ne bi spreminjali v nočne klube ali restavracije, je zapisano v smernicah Papeškega sveta za kulturo, ki so jih sredi decembra objavili v Vatikanu. Poleg primerne nadaljnje uporabe v smernicah tudi priporočajo, naj cerkveno vodstvo spremembo namembnosti načrtuje skupaj s prebivalci določenega kraja, ki imajo skupno odgovornost do sakralne dediščine.

Številne zahodne države so namreč zaradi upada števila vernikov prisiljene cerkve prodati in dogaja se, da jih novi lastniki uporabijo v namene, ki niso v skladu z njihovim poslanstvom.

Prodaja objekta naj bi bila med možnostmi upoštevana kot skrajna rešitev, je pojasnil član Papeškega sveta za kulturo, Fabrizio Capanni. Smernice pa, kot je dejal, niso obvezujoče: »Zadnja odločitev o tem, kaj se bo zgodilo z neuporabljenim svetiščem, je v rokah krajevnega škofa.«

Kljub temu pa so smernice »na nek način merodajne«, saj so jih pri Papeškem svetu za kulturo pripravili skupaj s predstavniki škofovskih konferenc Evrope, ZDA, Kanade in Avstralije. 14-stranski dokument je rezultat mednarodnega kongresa, katerega udeleženci so v letošnjem novembru v Rimu razpravljali o uporabi cerkva, ki niso več namenjene bogoslužjem. Srečanja z naslovom »Ali Bog ne prebiva več tukaj?« se je udeležilo okoli 250 predstavnikov iz 36 držav.

Po navedbah Radia Ognjišče je bilo v Nemčiji v zadnjih letih prodanih ali porušenih 2.000 cerkva, v flamskem delu Belgije okoli 500. Na Nizozemskem naj bi v prihodnjih letih v druge namene predali kar dve tretjini katoliških cerkva. Težava je v tem, da novi lastniki nekatere med njimi uporabijo za trgovske centre, tržnice, ali celo za nočne klube in javne hiše.

Vir: Kathpress / Radio Ognjišče
Foto: arhiv Družine (T.S.)