Cerkev ni sodelovala pri grozodejstvih
Cerkev ni sodelovala pri grozodejstvih
V hrvaški javnosti je minuli teden odmevalo romanje duhovnikov zagrebške nadškofije. V četrtek, 24. septembra, je 400 duhovnikov pod vodstvom zagrebškega nadškofa kardinala Josipa Bozanića in pomožnih škofov obiskalo nekdanje ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac, nekdanje zapore v Stari Gradiški in mestece Petrinja, ki je bilo v zadnji vojni na Hrvaškem povsem uničeno.
Koncentracijsko taborišče Jasenovac velja za največje na Balkanu v obdobju druge svetovne vojne. Odprli so ga leta 1941 v tedanji NDH, po podatkih hrvaških zgodovinarjev pa naj bi v taborišču življenje izgubilo med 30.000 in 40.000 ljudi. Judovski in srbski zgodovinarji omenjajo celo številko 600.000. Med žrtvami so bili pretežno Srbi, Judje in Romi, pa tudi pripadniki hrvaškega protifašističnega gibanja.
Kardinal Bozanić je med pridigo v župnijski cerkvi v Jasenovcu povedal, da za vse pobite občuti globoko bolečino. Med žrtvami so bili večinoma Srbi, Judje in Romi, bilo pa je tudi nekaj drugače mislečih Hrvatov. Pripadniki katoliške Cerkve so si s svojim sodelovanjem pri tedanjih dogodkih nakopali težak greh. Obenem je kardinal poudaril, da Cerkev kot ustanova ‘nikoli ni sodelovala pri grozodejstvih, ki so se dogajala v taborišču’. Kritike, da so bili številni katoličani ravnodušne priče zločinom, Bozanič zavrača. Po njegovih besedah obstajajo številni dokazi za upor proti nečloveški ideologiji ustaškega režima.
Kardinal Bozanić je v pridigi opozoril tudi na pomankljivo zavedanje o zgodovinskih dogodkih na Hrvaškem. Krivic, ki so bile storjene v taborišču Jasenovac, narod še danes ni zadovoljivo predelal. Po devetnajstih letih od začetka političnih sprememb pa manjka tudi popoln seznam žrtev komunizma. Cerkev podpira vsa resna prizadevanja za raziskavo dogodkov pred, med in po drugi svetovni vojni in moli za vse žrtve ustaškega režima, svoje molitve pa namenja tudi žrtvam Titovega komunizma.
Cerkev v Stari Gradiški, ki jo je kardinal minuli četrtek prav tako obiskal, je bila leta 1948 porušena, zdaj pa njenem mestu nastaja novo svetišče.



