Njegovo ime pa se je za vedno zapisalo v zgodovino človečnosti in vere, ko se je v taborišču Auschwitz prostovoljno ponudil, da umre namesto sojetnika – očeta družine Franca Gajowniczka, obsojenega na smrt. Gajowniczek je vojno preživel in 10. oktobra 1982 v Rimu celo prisostvoval Kolbejevi kanonizaciji. Čeprav so vsi svetniki ljudje molitve, je bil Maksimilijan Kolbe veliko več kot zgolj molivec. Kardinal Karol Wojtyła ga je leta 1971 opisal kot »enega največjih kontemplativcev našega časa«. Vsa njegova molitev in dejavnost sta bili usmerjeni k Brezmadežni Devici in k Presveti Trojici. God svetega Maksimilijana Kolbeja, 14. avgusta, danes obhaja vsa Cerkev. Sveti Janez Pavel II. Je s tem želel poudariti izjemno svetlobo, ki jo Kolbe – »mučenec ljubezni« – širi še dolgo po svoji daritvi: svetlobo vere, poguma in popolne podaritve.

Odlomek iz knjige:

Samo z lastnimi močmi,

mi sami brez Božje pomoči,

nismo sposobni storiti ničesar,

popolnoma ničesar.