Maksimilijan naj bi se rodil v Celju. Svojo bogato dediščino, ki jo je podedoval po starših, je razdajal pomoči potrebnim, sužnje, ki so delali v njegovi hiši, pa je osvobodil. Po šolanju v Rimu je bil posvečen za duhovnika, zaradi njegovega zglednega življenja nato še v škofa. Evangelij je oznanjal tudi v rodnem Celju, kjer ga je rimski sodnik nagovarjal, naj se pridruži poganski veri. Kljub pozivom in grožnjam je ostal zvest krščanstvu, za kar je bil obglavljen. Po legendi naj bi na mestu obglavljenja začel izvirati studenec z zdravilno močjo. Verniki so ga tu pokopali, nad grobom pa postavili majhno cerkev, posvečeno sv. Maksimilijanu.

Mesto Celje je v zadnjih letih prepoznalo pomen svetnika, katerega pogumno pričevanje je povezano s Celjem, zato ob njegovem godu na različnih prizoriščih pripravlja Maksimilijanov dan, ki povezuje zgodovino mesta, umetnost in sodobno dogajanje.

Že drugo leto ga spremlja tudi dogodek »In memoriam sveti Maksimilijan Celjski«. Lansko leto smo ob slovesnosti poimenovanja novega Parka svetega Maksimilijana Celjskega na njem slišali krstno izvedbo skladbe Maksimilijan Celjski izpod peresa priznane skladateljice Tadeje Vulc in v izvedbi zbora Collegium vocale Celje pod vodstvom Bernarde Preložnik Kink, letos pa si je bilo pri kapeli Maksimilijanovega mučeništva premierno mogoče ogledati tudi videospot sv. Maksimilijan Celjski, ki spremlja bogato kompozicijo imenovane skladbe.

Med ogledom videospota. FOTO: Jože Potrpin

Videospot je predstavil David Preložnik, zbrane pa je nagovorila tudi podžupanja Saša Kundih. Kratko bogoslužje na čelu s škofom dr. Maksimilijanom Matjažem so sklenili z molitvijo k svetemu Maksimilijanu za blagoslov mesta. Nato je škof Matjaž ob somaševanju upokojenega škofa dr. Stanislava Lipovška in več duhovnikov v cerkvi sv. Maksimilijana v Parku sv. Maksimilijana Celjskega vodil slovesno mašo.

K svetosti dogodka je doprinesel tudi pred oltarjem izpostavljen relikviarij sv. Maksimiljana Celjskega.

FOTO: Jože Potrpin

Slavja so se udeležili predstavniki Občine Celje, duhovnika celjske župnije Srbske pravoslavne Cerkve, drugi visoki gostje in meščani.

FOTO: Jože Potrpin

Prepevala je ženska zasedba Collegiuma vocale Celje. Po maši pa so še posebej nazdravili godovnjaku škofu Maksimilijanu.

FOTO: Jože Potrpin

Škof je v pridigi glavno misel posvetil prazniku sv. Maksimilijana. Kot je dejal, mestna občina že četrto leto praznuje njegov god kot »Maksimilijanov dan«, kar krepi skupnost v hvaležnosti in prošnji za moč v vrednotah, ki jih je predstavljal svetnik in mučenec. Svetnikove vrednote pa je povezal s krščanskim naukom o veri, vztrajnosti in božji ljubezni v soočenju s težavami. »Evangeljski odlomek današnjega dneva, praznika, nam govori o tem, da pravzaprav ta pot za Gospodom, pot kristjana, nikoli ni bila nekaj lahkega. Jezus nam pravi, izročali vas bodo sodiščem, zaradi mene vas bodo vlačili pred voditelje in kralje. Svojim učencem tako učitelj, Gospod, ne obljublja uspeha in varnosti. Nasprotno, pove jim, da bodo zaradi njegovega imena, zaradi vrednot, za katere pričuje On in njegov evangelij, doživljali nasprotovanje, lahko tudi smrt in mučenje. Pa vendar pravi pomenljive besede: Ne skrbite, kako in kaj bi govorili, saj ne boste govorili vi, ampak Duh nebeškega Očeta. Jezus torej učencem ne obljublja, da jih bo rešil trpljenja, da jih bo rešil preizkušenj, obljublja pa jim, da jih tudi v teh preizkušnjah ne bo zapustil. Njihov pogum pa ne bo samo sad njihove človeške moči in odločitve. Če bi človek gradil samo na to, bi velikokrat izpadel poraženec. Njegov pogum, pogum njegovih učencev bo sad daru, ki ga prejme vsak, kdor se temu Gospodovemu Duhu odpre in zanj prosi.«

FOTO: Jože Potrpin

Maksimilijanova moč pa je nadalje bila tudi v zvestobi in ljubezni, ki išče dobro bližnjega, ne sebe. Jezus uči, naj nasprotnikov ne premagujemo s silo in močjo, kot to počne svet, temveč naj izberemo »drugo pot«, ki se morda zdi nemočna, a je edina, ki preživi in rodi nekaj novega. »Zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil« – to je ključ do človekove moči in zvestobe, kar je dajalo moč Maksimilijanu in vsem mučencem do današnjih dni.

»Tista globoka zavest, kdo v resnici sem. Da nisem smet ali prašek ali trenutek ali žarek, karkoli že, v vetrovih, obzorjih vsemirja, ki se je slučajno pojavil v nekem trenutku in bo v naslednjem trenutku tudi izginil, ampak da sem po nedoumljivem Božjem sklepu, pravzaprav čudežu življenja, v katerem prebiva Božji Duh, Duh, kakor nam tudi pričuje Sveto pismo, ki nam govori tisto najglobljo resnico našega bivanja, našega življenja, naše identitete, da sem ljubljeni Božji otrok, dragocen v Božjih očeh, da je ta iskra v meni, pravzaprav iskra Duha, ki je večja kakor pa okolje, čas in materialnost, ki me obdaja, končno večja tudi od trpljenja in preizkušnje, ki me zadevajo. Če se zavedam tega, te resnice in sprejmem tega Duha, potem je vsaka okoliščina življenja lahko pravzaprav dokaz zmage Božjega, zmage večnega v tem svetu. In to večno pa človek najlažje vedno prepozna prav po daru, ki mu rečemo ljubezen,« je škof Maksimilijan sklenil svoj nagovor.

FOTO: Jože Potrpin

Tudi podžupanja Kundihova se je v kratkem nagovoru v parku pred ogledom videospota ozrla na zgled sv. Maksimilijana. »Maksimilijan Celjski je lik, skozi katerega Celjani pišemo tudi svojo zgodbo, svojo zgodovino. Po izročilu se je rodil v rimski Celeji. To pomeni, da je simbol bogate zgodovine Celja, a je deloval tudi onkraj, v evropskem prostoru, kar nekako simbolizira odprtost našega mesta. In obenem nekako spodbuja tudi vrednote, kot so pogum, zvestoba in skrb za drugega. Naj bodo to vrednote, ki nas povezujejo in nas vodijo tudi danes,« je poudarila.