Med novimi kardinali jih je največ, kar osem, iz Evrope. Na kratko spomnimo, kdo so novi kardinali, ki jih bo imenoval sveti oče:

67-letni Američan, avguštinec Robert Francis Prevost, doktor kanonskega prava, je od aprila prefekt dikasterija za škofe. V tem času si je pridobil sloves delovnega moža, ki zelo dobro pozna svoje področje. Po dvanajstletnem vodenju avguštinskega reda je bil leta 2014 imenovan za škofa v Peruju.

Prav tako 67-letni diplomat, Italijan Claudio Gugerotti, je od januarja 2023 prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve. Velja za enega najboljših poznavalcev slovanskega sveta v rimski kuriji. Kot nuncij je med drugim deloval v Belorusiji, Armeniji, Gruziji in Ukrajini.

Še tretji kurijski mož, 60-letni Víctor Manuel Fernández, je v začetku septembra prevzel službo prefekta Dikasterija za nauk vere.

76-letni Švicar Email Paul Tscherrig opravlja delo nuncija v Italiji in San Marinu. Velja za enega najbolj izkušenih diplomatov Svetega sedeža. Kot nuncij v Argentini je Jorgeja Bergoglia spoznal leta 2012, tik preden je postal papež.

77-letni diplomat Christophe Pierre trenutno opravlja službo apostolskega nuncija v ZDA. Škofe v večinsko konservativni Škofovski konferenci Združenih držav Amerike vztrajno vabi k večji odprtosti v duhu papeža Frančiška.

58-letni italijanski frančiškan Pierbattista Pizzaballa, nekdanji profesor Svetega pisma in arheologije, je prvi latinski patriarh v Jeruzalemu, ki ga je doletel kardinalski naslov.

Stephen Brislin, 66 let, nadškof v Capetownu v Južni Afriki in predsednik tamkajšnje škofovske konference, odločno opozarja na nepravilnosti v državi in se zavzema za boj proti spolnemu nasilju na afriški celini.

65-letni Ángel Sixto Rossi je od leta 2021 nadškof v Córdobi v Argentini, pred tem pa je bil provincial jezuitske province Argentine in Urugvaja. Leta 1992 je ustanovil karitativno združenje Manos Abiertas, navzoče v desetih argentinskih mestih.

61-letni Kolumbijec Luis José Rueda Aparicio je bil 22 let župnik v rodni škofiji Socorro in San Gil, zatem pa opravljal škofovske službe v treh kolumbijskih škofijah.

Grzegorz Ryś, nadškof v Lodžu in nekdanji krakovski pomožni škof bo pri 59 letih postal četrti poljski kardinal. Doktor cerkvene zgodovine velja za enega največjih intelektualcev v Cerkvi na Poljskem. Dejaven je v medverskem dialogu in kot pastir odločen pri spoprijemanju z zlorabami.

Med novimi kardinali z volilno pravico jih je osem iz Evrope, po trije iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, eden pa iz Severne Amerike. FOTO: Vatican Media

Stephen Ameyu Martin Mulla, 59 let, nadškof v Džubi, prestolnici Južnega Sudana, je bil eden glavnih organizatorjev papeževega obiska v domovini.

57-letni Andaluzijec José Cobo Cano, julija letos ustoličen kot nadškof Madrida, kjer je bil od leta 2017 pomožni škof, se kot poznavalec družbenega nauka Cerkve drugim posveča vprašanjem socialne pastorale in migracij.

63-letni Protase Rugambwa je bil po 20 letih službovanja na Kongregaciji za evangelizacijo narodov nedavno imenovan za nadškofa v Tanzaniji. Posebej je pozoren na položaj mladih v srednji Afriki.

Dogmatični teolog Sebastian Francis, 71 let, od leta 2012 na čelu škofije Penang v Maleziji, večinsko muslimanski državi, je predsednik Škofovske konference Malezije, Singapurja in Bruneja.

63-letni Stephen Chow Sau-yan je od leta 2021 škof v Hong Kongu, pred tem pa je bil provincial za Tajvan, Hong Kong in celinsko Kitajsko. Njegovo škofovsko imenovanje so v času napetosti v Hong Kongu ocenili kot poskus pomiritve med Vatikanom in kitajskim režimom.

54-letni minorit Francois-Xavier Bustillo, škof v Ajacciu na Korziki, je bil od 2006 do 2018 odgovoren za minoritsko provinco Francije in Belgijo, zatem pa še gvardijan samostana v Lurdu.

Lizbonski pomožni škof, glavni organizator svetovnega dneva mladih, Américo Manuel Alves Aguiar, bo pri 49 letih postal eden najmlajših kardinalov Katoliške cerkve.

Vrhovni predstojnik salezijancev, Ángel Fernández Artime, rojen pred 62 leti v Asturiji v Španiji, je sodeloval z Jorgejem Bergogliom, ko je bil leta 2009 salezijanski inšpektor v južni Argentini.

Papež Frančišek bo tudi tokrat podelil tri častne kardinalske nazive, čeprav kandidati zaradi starosti (80 let in več) nimajo več volilne pravice. 

Kardinalskemu zboru bo papež pridružil še tri može, ki zaradi starosti (80 let in več) nimajo pravice do udeležbe pri volitvah novega papeža. To so upokojeni vatikanski diplomat, 82-letni Agostino Marchetto, dolgoletni tajnik Papeškega sveta za migrante in potujoče, 84-letni Diego Rafel Padron, od leta 2002 do 2018 nadškof v Cumani v Venezueli, in 96-letni argentinski kapucin Luis Pascual Dri, iskan spovednik v Marijinem svetišču Nuestra Señora de Pompeya v Buenos Airesu.

Na dan konzistorija bo vseh kardinalov z volilno pravico 119. Frančišek je doslej konzistorij vodil vsako leto, razen 2013 in 2020. Med novimi kardinali z volilno pravico jih je osem iz Evrope, po trije iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, eden pa iz Severne Amerike.