Od mednarodno priznanega kitarista Bruna Battistija D'Amaria, ki je umrl v starosti 88 let, naj bi se z mašo zadušnico poslovili v rimski baziliki Santa Maria. Ker pa je bil italijanski glasbenik dejaven prostozidar, je kardinal Baldassarre Reina, glavni vikar papeža Leona XIV. za rimsko škofijo, zavrnil dovoljenje za obhajanje bogoslužja ob njegovem pogrebu, poroča spletni portal kath.net.

Slovesnost je bila že načrtovana, baziliko pa naj bi v letošnjem avgustu odprli posebej za to priložnost. Odločitev pa je bila razveljavljena, potem ko so v javnost prišle informacije o D'Amarijevem dejavnem članstvu med prostozidarji. Duhovnik, pristojen za omenjeno baziliko, po navedbah italijanskega katoliškega portala La Nuova Bussola sprva ni bil seznanjen z njegovim članstvom v prostozidarski loži »Grande Oriente d'Italia« (Veliki vzhod Italije).

D'Amario je bil spoštovan klasični kitarist, ki je dolga leta sodeloval s slovitim Ennijem Morriconejem.

D'Amario je bil spoštovan klasični kitarist in profesor na konservatoriju San Pietro a Majella v Neaplju. Dolga leta je sodeloval s slovitim Ennijem Morriconejem in njegovo igranje kitare je mogoče slišati na zvočnih posnetkih filmov, kot so »Za prgišče dolarjev«, »Za dolar več« in »Bilo je nekoč na Divjem zahodu«.

Po glasbenikovi smrti je loža »Veliki vzhod Italije« javno potrdila njegove povezave s prostozidarstvom. V objavljeni osmrtnici ga je organizacija počastila kot ustanovitelja lože »Giuseppe Leti« v Rimu in kot skladatelja uradne himne »Velikega vzhoda Italije«. Poročila tudi kažejo, da je D'Amario dvakrat predsedoval območnemu kolegiju mojstrov prostozidarjev (Venerabili Maestri) v Laciju in je bil dejaven kot svetovalec v prostozidarstvu.

Ti podatki so bili posredovani rektorju bazilike, škofu Antoniu Staglianòju, ki je tudi predsednik Papeške teološke akademije. Po pregledu podrobnosti je škof stopil v stik s kardinalom Reino, papežev glavni vikar pa je po posvetovanju s pravnim oddelkom rimske škofije zavrnil dovoljenje za obhajanje pogrebne maše. Škof Staglianò je nato prejel pisno potrditev te odločitve.

Hčerka pokojnega ni vedela ničesar o očetovem članstvu v prostozidarstvu.

Tudi družina v nevednosti

Rektor bazilike se je pogovarjal tudi s hčerko pokojnega in ta po njegovih besedah ni vedela ničesar o očetovem članstvu v prostozidarstvu. Poleg tega cerkvene oblasti niso imele nobenih podatkov, ki bi kazali na to, da je D'Amario pred smrtjo izstopil iz prostozidarske lože.

Navsezadnje so se od pokojnika poslovili z molitvijo v družinskem krogu – sicer v navzočnosti duhovnika, vendar brez obhajanja svete maše in brez liturgičnih oblačil. Škof Staglianò je ob tem pojasnil, da mašo za pokojnika lahko obhajajo pozneje.

Odločitev kardinala Reine je v skladu s stališčem Katoliške Cerkve glede dejavnega članstva v prostozidarskih ložah. Izjava Kongregacije za nauk vere iz leta 1983 potrjuje, da Cerkev prostozidarska združenja zavrača, saj njihova načela veljajo za nezdružljiva s katoliškim naukom. Novembra 2023 je Dikasterij za nauk vere potrdil nezdružljivost dejavnega članstva v prostozidarstvu s cerkvenim naukom. Primer D'Amario kaže, da se stališče Cerkve do tega vprašanja kljub dolgoletnemu sodelovanju ter dialogu med predstavniki Cerkve in posamezniki znotraj prostozidarske skupnosti ni spremenilo.

Približno v istem času, poroča avstrijski Kathpress, je škof Ventimiglie-Sanrema na severozahodu Italije prekinil pogrebno slovesnost iz istega razloga: Antonio Suetta je iz krajevnih medijev izvedel, da je bil pokojnik član prostozidarske lože. Škofija namerava v prihodnjih dneh objaviti ustrezne pravne in pastoralne smernice za tovrstne primere.

Zaradi kodeksa tajnosti, ki ureja njihova srečanja in obrede, prostozidarji slovijo kot skrivnostna tajna združba.

Katoliška Cerkev prostozidarstvo zavrača

Po katoliškem nauku je članstvo v prostozidarski loži nezdružljivo s krščansko vero. Kardinal Víctor Manuel Fernández, prefekt vatikanskega Dikasterija za nauk vere, je konec leta 2023 podpisal dokument, v katerem je potrdil, da Cerkev prostozidarstvo zavrača. Nazadnje je bilo to potrjeno leta 1983 v izjavi Kongregacije za nauk vere, ki jo je takrat vodil kardinal Joseph Ratzinger, poznejši papež Benedikt XVI.

Prostozidarji v svoji sedanji obliki obstajajo že več kot tristo let. Njihov cilj je združiti ljudi različnega porekla na podlagi skupnih etičnih vrednot. Zaradi kodeksa tajnosti, ki ureja njihova srečanja in obrede, v katerih lahko sodelujejo le »posvečeni«, prostozidarji slovijo kot skrivnostna tajna združba. Med drugim imajo prepoved razkritja drugih članov: vsak član lahko javno pove, da je prostozidar, strogo prepovedano pa je razkriti ime katerega koli drugega živečega člana lože.