Cerkveni glasovi v Ukrajini različno ocenjujejo vprašanje bojkota letošnjega evropskega prvenstva v nogometu zaradi politično motiviranega in protipravnega procesa proti vodji tamkajšnje opozicije Juliji Timošenko. V pogovoru za človekoljubno organizacijo ‘Cerkev v stiski’ je rektor Ukrajinske katoliške univerze iz Lvova Borys Gudziak izrazil svoje nasprotovanje pozivom k bojkotu.

“Ukrajinska vlada je poskrbela za mednarodno ogorčenje. Nič manjšega ogorčenja pa ne bi smeli povzročiti dogodki v Rusiji. Pritisk tamkajšnjega režima na časnikarje, borce za človekove pravice, na svobodno izražanje mnenja in na verske skupnosti je dosti večji kot v Ukrajini. Kljub temu nikoli ne slišimo, da bi morali bojkotirati velike športne dogodke v Rusiji, kot denimo olimpijske igre v mestu Soči”, meni Gudziak.

Bojkoti se zdijo upravičeni škofu nemške evangeličansko-luteranske Cerkve v Ukrajini s sedežem v Odesi, Ulandu Spahlingerju. Spahlinger meni, da je ‘boleče in žalostno, če nas skušajo športni funkcionarji prepričati, da šport in politika med seboj nista povezana’. Že vse od Berlina leta 1936 vemo, da to ni res. Nemškega škofa vznemirjajo tudi različni komentarji na spletnih forumih, ki izražajo mnenje, da si je Timošenkova svojo kazen povsem zaslužila.

Julija Timošenko je politično res privlačna figura, pojasnjuje škof, vendar obenem predstavlja simbol – kot vsak drug človek ima pravico do poštene, transparentne in človeka dostojne obravnave. Pravosodje posamezne države ne bi smelo biti pod vplivom trenutne politike. Če sodišča niso neodvisna, je to alarmni signal za stanje neke skupnosti, meni Spahlinger.

Kdor želi opozoriti na nepravični položaj, se lahko odloči tudi za bojkot, poudarja škof.