Naloga »Ministrstva za narodno edinost in državljansko sodelovanje« bo med drugim spodbujanje sožitja ter seznanjanje prihodnjih rodov z genocidom iz leta 1994, poročajo ruandski mediji. Kot je po navedbah avstrijskega Kathpressa izjavil nekdanji anglikanski škof John Rucyahana, je »odločilnega pomena, da mladi razumejo preteklost in izročila svoje domovine«.

Odločilnega pomena je, da mladi razumejo preteklost in izročila svoje domovine.

Po navedbah medijev je v začetku tedna tudi katoliška predstavnica pozdravila imenovanje novega ministra: na omenjeni položaj je bil imenovan nekdanji ruandski veleposlanik pri Združenih narodih, Jean-Damascene Bizimana. Redovnica Helena Niyituliki v novem delovnem telesu vidi številne možnosti za sodelovanje med Cerkvijo in državo: »Genocid v Ruandi je bil mogoč zaradi slabega vodenja države, tako s strani vlade kot v Cerkvi.« Skupaj bi si lahko prizadevali »za izgradnjo boljše družbe«, je prepričana s. Helena. Islamski verski voditelj Suleiman Mbarushimana pa dodaja: »Edinost bi moral biti cilj slehernega Ruandca.«

 Lobanje žrtev v spominskem centru v Nyamati FOTO: Inisheer / Wikipedia

Edinost bi moral biti cilj slehernega Ruandca.

V genocidu pred 27 leti je umrlo najmanj 800.000 pripadnikov Tutsijev in zmernih Hutujcev. Sprava med pripadniki obeh narodnostnih skupin sicer napreduje, še vedno pa je sporen odnos države do grozljivega dogajanja: vlada predsednika Paula Kagameja, ki je v državljanski vojni vodil milico Tutsijev in pozneje Ruandsko domoljubno fronto, ne dopušča nobenih ugovorov zoper uradno različico poročil o dogajanju med genocidom. Kritikom, ki spregovorijo tudi o zločinih vladne strani, grozi zaporna kazen.

 Cerkev v vasi Ntarama, prizorišče pokola približno 5.000 Tutsijev, je danes spominski center FOTO: Scott Chacon / Wikipedia