Vovkovo pot so romarji že tradicionalno pričeli s sveto mašo v Tržiču. Prav letos mineva 100 let, odkar je Anton Vovk v Tržiču nastopil delo kaplana, nato pa tam ostal kot župnik vse do leta 1940. Takole je zapisal o teh letih: »Življenja, dela, veselja in skrbi sem doživel dosti. Bogu naj bo vse darovano, kateri naj mi bo ob sodbi za tržiška leta milostljiv.« Tudi sedanji tržiški župnik Tomaž Prelovšek, je romarje pospremil na pot z blagoslovom in dobrimi željami.

Prvi del poti vodi skozi gozd in je bil na sončno soboto poln blagodejne sence. FOTO: Katarina Ropret

Pred Marijo na Brezjah

Vovkova pot vodi iz Tržiča proti Kovorju, kjer so bili udeleženci na kmetiji Šlibar deležni prijaznega okrepčila, nato pa po lepi gozdni poti do Brezij, kamor se je nadškof Vovk rad hodil priporočat Mariji Pomagaj. Temu zgledu so sledili tudi romarji in skupaj z vodjem pohoda brezniškim župnikom Matejem Rusom zmolili in zapeli pred podobo brezjanske Matere Božje.

Romarji, zbrani pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. FOTO: prijazni obiskovalec Brezij

Pot po s soncem obsijani Gorenjski se je nadaljevala proti Črnivcu in Dvorski vasi, nato pa čez širna polja vse do Vrbe, Vovkovega rojstnega kraja. Romarji so pred cerkvijo sv. Marka spet prisluhnili zanimivemu opisu Vovkovega življenja, ki jih je za vse romarske postanke pripravil brezniški župljan in zgodovinar Benjamin Grubar. Še sprehod mimo rojstne hiše, v kateri je tekla zibelka tako Antonu Vovku kot pesniku Francetu Prešernu, nato pa zadnjih par kilometrov do cilja: Breznice.

Benjamin Grubar predstavlja življenje Antona Vovka udeležencem pohoda pred cerkvijo sv. Marka v Vrbi. FOTO: Katarina Ropret

Stojmo trdno v pravi veri in vrednotah

Romarji so Vovkovo pot sklenili v brezniški župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje, v kateri je bil nadškof Vovk krščen. Tu so še zadnjič prisluhnili odlomku o Vovkovem življenju in skupaj zapeli, razveselilo pa jih je tudi sporočilo z druge strani Atlantika: oglasil se je Gašper Mauko, nekdanji brezniški župnik, ki je pred tremi leti vodil postavljanje Vovkove poti, lansko jesen pa prevzel delo dušnega pastirja med Slovenci v Argentini. Romarje je spodbudil, naj tako kot nadškof Vovk stojijo »trdno v pravi veri, v pravih vrednotah, v resnici in pripadnosti slovenski krvi. Ko si v domovini, se ta kri brezglavo "preliva", ko si v tujini se skuša ohraniti vsako kapljo, ker veš, da jo enkrat lahko ne bo več,« je zapisal.

Sklep romanja v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje na Breznici. FOTO: Katarina Ropret

Postavljalci Vovkove poti si želijo, da bi se ljudje nanjo radi podajali in se priporočali nadškofu Vovku, ki je še vedno v postopku razglasitve za svetnika. Pot vodi po stranskih asfaltnih in gozdnih poteh, je dobro označena in ni zahtevna. Podroben opis in zemljevid je na voljo na spletni strani župnije Breznica.

1/8