Po navedbah ministrstva za kulturo je kandidaturo za nadnacionalno spomeniško območje vodila Nemčija. Pot cistercijanov je dolga 6.300 kilometrov, pohodnike pa vodi skozi neokrnjeno divjino, kulturno krajino in med kulturno dediščino. V Sloveniji sta v projekt vključena samostan Stična, ki ga zastopa Muzej krščanstva na Slovenskem, in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki, ki ga zastopa Galerija Božidar Jakac.

Znak evropske dediščine podeljujejo objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki slavijo in simbolizirajo evropske ideale, vrednote in zgodovino.

V nekdanjem samostanu v Kostanjevici po navedbah ministrstva trenutno prenavljajo vhodne obrambne stolpiče, napovedana pa je tudi celovitejša obnova samostana, s katero bo galerija pridobila nove vhodne in razstavne prostore, dvigalo in dostope za gibalno ovirane ter dvorano za 60 oseb.

Nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici. FOTO: Ministrstvo za kulturo/European Heritage Label/Cisterscapes

Doslej 60 spomeniških območij

Znak evropske dediščine podeljujejo objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki slavijo in simbolizirajo evropske ideale, vrednote in zgodovino. Spomeniška območja so izbrana zaradi svoje simbolne vrednosti in vloge, ki so jih imela, ter oživljajo evropsko pripoved in zgodbo, ki se skriva za njo.

Doslej je bilo razglašenih 60 spomeniških območij Znaka evropske dediščine, letos se jim bo pridružilo še dodatnih sedem.

Doslej je bilo razglašenih 60 spomeniških območij Znaka evropske dediščine, letos se jim bo pridružilo še dodatnih sedem, ki so predstavljeni tudi na spletni strani Evropske komisije.

Pot cistercijanov, 6.300 km dolga romarska pot po samostanih, ki so odslej uvrščeni med evropsko kulturno dediščino. FOTO: Ministrstvo za kulturo/European Heritage Label/Cisterscapes

Velik vpliv cistercijanskih skupnosti

Cistercijanski red je v deželah, kjer je deloval, pustil pečat že od srednjega veka dalje. Iz Burgundije so se cistercijani naselili po vsej Evropi, samostanske krajine pa imajo še danes številne značilnosti, ki spominjajo na vpliv menihov. Zaradi vpliva cistercijanov sta si krajina in poselitvena struktura v oddaljenih območjih Evrope razmeroma podobni: ker so morali biti samostani samooskrbni, so v svoji okolici razvili široko gospodarsko mrežo. Sami so se oskrbovali z vodo in energijo, zaradi postne postave se je razvilo ribogojstvo, nastajale so specializirane kmetije z ustrezno velikimi zemljišči za poljedelstvo in živinorejo kot gospodarsko osnovo samostanskega gospodarstva, veliki gozdovi za gradnjo in oskrbo s kurjavo, vinogradništvo, sadjarstvo in hmeljarstvo ter mestne samostanske trgovine za prodajo presežkov.

Oba cistercijanska samostana na Slovenskem sta močno zaznamovala kulturno krajino.

Stiški samostan, ki ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin, je hčerinski samostan samostana Rein in je najstarejši samostan na ozemlju današnje Slovenije. Samostan je zaradi velikodušnih darov pridobil veliko posesti. Dolga stoletja je bil eno najpomembnejših verskih in gospodarskih središč Kranjske, številni mlini, gospodarstva in gozdovi pa so ohranjeni do današnjih dni.

Nekdanji samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki leži na ravnini med reko Krko in Gorjanci. Opatija je hčerinski samostan samostana Vetrinj na Koroškem. Kulturno krajino na tem območju je zaznamovalo predvsem cistercijansko vinogradništvo. Danes je v samostanu muzejski kompleks, njegovo dvorišče z arkadami pa sodi med največja v Srednji Evropi.