Mateja Pevec Rozman, Človek kot iskalec (ljubitelj) modrosti pred izzivi sodobnosti (uvod)

Mateja Pevec Rozman, Oseba in dialog: medsebojnost (»das Zwischen«) kot ontološki temelj dialoga pri Martinu Bubru

Sebastjan Kristovič, Urša Zabukovec, Pomen in razsežnost dialoga pri Dostojevskem

Samo Skralovnik, Gorje tistemu, ki bi Božjo besedo spreminjal ali po svoje prevajal: prevajalska načela mag. Milana Holca

Alan Tedeško, Komentar Visoke pesmi

Mari Jože Osredkar, Aljaž Kranjc, Islamski viri ter navajanje Korana in hadisov v slovenskem jeziku

Cecilija Oblonšek, Liturgična inkulturacija in vprašanje tradicije

Ervin Budiselić, Dalibor Kraljik, »Liturgija« slobodnih crkava? /v hrvaščini/

Vinko Škafar, Jože Vesenjak (1920-1991), apostol krščanske edinosti in zavzet pastoralni delavec

Jernej Šček, Med bedo in dostojanstvom: neuresničeni antropološki diptih Lotarija iz Segnija (papeža Inocenca III.)

Mihai Dragnea, oblikovanje verske identitete na severnem robu christiannasa: podobe poganov in malikovalcev v Pomeraniji dvanajstega stoletja /v angleščini/

Franc Križnar, Repertoar in recepcija Tartinijeve glasbe na Slovenskem: po 250. obletnici Tartinijeve smrti

Vinko Škafar, Trije govori papeža Frančiška med njegovim nedavnim romanjem na Madžarsko in Slovaško

Etnološki oris in folklorni paberki o svetem Hieronimu na slovenskih tleh

Marija Stanonik je objavila etnološki oris in folklorne paberke o sv. Hieronimu na slovenskih tleh.

Najprej skuša predstaviti sv. Hieronima v slovenski zavesti, kakor pričajo o njem redki filološki viri.

Naključni viri iz starejših obdobij in narečna poimenovanja Hieronimovega imena – Heron (Heruon), Ronko ali Rone, Jeruman – pričajo, da je bila v preteklosti zavest o njem veliko bolj živa kot danes.

Tretji, etnološki razdelek je tik pred pozabo še prestregel pričevanje, da je bilo nekdaj zatekanje k sv. Hieronimu veliko bolj živo, danes pa ohranja spomin nanj le še cerkveni koledar z bledimi spomini na nekdanja praznovanja ob podružničnih cerkvah, ki so posvečene sv. Hieronimu (Petkovec, Čelje, Bošamarin pri Kopru, Topolovec, Tabor nad Vranskim), in romanja (Nanos, Koritnice pri Knežaku, Petkovec, Topolovec), v Ljubljani pa so oživele t. i. Hieronimove maše v latinščini vsako leto ob emonski krstilnici 30. septembra.

Nobenega slovenskega pregovora ni, ki bi bil povezan s sv. Hieronimom

Ugotovila je, da ni nobenega slovenskega niti vremenskega pregovora, ki bi bil povezan s sv. Hieronimom, čeprav je nekdaj v vinorodnih krajih njegov god vsako leto zaznamoval rok, do katerega naj bi bilo obrano grozdje.

Prav to, da je bilo pri romarskih cerkvah sv. Hieronima na razpolago vipavsko grozdje, se je romarjem v Koritnice pri Knežaku in v Čelje pri Premu zelo vtisnilo v spomin.

Najbogatejši je osrednji razdelek s starodavno pravljico in raznovrstnimi povedkami, kar je pravo malo odkritje, spominskimi pripovedmi, uverami in priprošnjami, v katerih je zaznati predkrščansko mitološko plast pod krščansko odejo, v katero se vrivajo novodobni pojavi.

Metanje darov v vodo pomeni pravzaprav darovanje vodi, t. i. sladkorčki pa so očiten dokaz sodobne socialne kulture, saj jih nekdaj niso poznali.

Dejstvo je, da zbrano folklorno terensko gradivo ni pripomoglo k razrešitvi vprašanja o kraju (in času) Hieronimovega rojstva.

»Ob obeh še kolikor toliko živih Hieronimovih romarskih cerkvah na Notranjskem (Koritnice, Čelje) povzroča začudenje, da je v bližini tudi cerkev, posvečena sv. Antonu Puščavniku, na Taboru pri Vranskem pa so kar v cerkvi sv. Hieronima dodali še oltar sv. Antona Puščavnika in informatorji nesramežljivo in po pravici navajajo, da so se verniki že nekdaj, danes pa se sploh zatekajo bolj k sv. Antonu kot k sv. Hieronimu,« komentira avtorica.

Limbuš, župnijska cerkev sv. Jakoba, glavni oltar, kip sv. Hieronima. Foto: Ivo Žajdela

Dialog med judi in kristjani

Poglejmo še vsebino prve številki revije Edinost in dialog. Objavljenih je šestnajst prispevkov pod skupnim naslovom Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga.

Jože Krašovec piše o možnostih in mejah dialoga med judi in kristjani.

Mari Jože Osredkar je osvetlil nastajanje dokumenta (koncilske izjave iz leta 1965) Nostra aetate.

Maria Carmela Palmisano je opisala prehojeno pot od Nostra aetate do Veritatis gaudium in nova obzorja v judovsko-krščanskem dialogu.

Ervin Budiselić piše (v angleščini) o pomenu Jezusovega judovskega porekla za interpretacijo evangelijev.

Danijel Časni razmišlja (v angleščini) o Božji lastni zavezi kot temelju judovstva in krščanstva z vidika Josepha Ratzingerja.

Cerkev sv. Hieronima na Nanosu. Foto: Ivo Žajdela

Judi v manjših štajerskih mestih v srednjem veku

Franjo Podgorelec piše o Edith Stein v kontekstu judovsko-krščanskega dialoga (pogovor s Susanne M. Batzdorff).

Špela Abram je piše o prevpraševanju dialoga med judovstvom in krščanstvom v delih Jacoba Neusnerja.

Renato Podbersič je prikazal prof. Angela Viviana, pozabljenega judaista slovenskih korenin.

Samo Skralovnik piše o Jakobu Aleksiču oziroma poklicanosti človeka k dialogu.

Marija Stanonik je šla po sledi Judov v prekmurski literaturi, na primeru Jožefa Smeja in Miška Kranjca.

Terezija Snežna Večko piše o svetopisemski postavi o ženski (pomoč, ovira ali odvisno od interpretacije?).

Andrej Saje je prikazal sklepanje zakonske zveze v tradicionalnem judovstvu.

Tone Ravnikar je raziskal Jude v manjših štajerskih mestih v srednjem veku.

Andrej Preložnik je raziskal spreobračanje Judov na območju koprske škofije med 15. in 18. stoletjem.

Naslov prispevka Aljaža Krajnca je Dawud al-Muqammas in njegovo razumevanje krščanskega nauka.

Urška Jeglič piše o mektebu v Sloveniji.

O novejših dogodkih ekumenskega in medverskega dialoga

Vinko Škafar objavlja nekaj izbranih besedil o novejših dogodkih ekumenskega in medverskega dialoga ter poročilo o medverski molitvi v Jasenovcu.

Simon Malmenvall pod naslovom »V službi vere, kulture in miru« piše o zadnjem obdobju odnosov med Rusko pravoslavno cerkvijo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji.

Samo Skralovnik je prispeval zapis o Maksimilijanu Matjažu, novem celjskem škofu, zavezanemu ekumenski in dialoški misli.

Jan Dominik Bogataj in Janez Potisek pišeta o novem srbskem patriarhu Porfiriju, znancu Slovencev.

Jan Dominik Bogataj je napisal nekrolog ob smrti vladike Atanasija Jevtića.

Cerkev sv. Hieronima v Čeljah pri Premu. Foto: Ivo Žajdela