Dogodek je združil strokovnjake in raziskovalce z različnih področij – teologije, filozofije, lingvistike, pedagogike, ekonomije, arheologije ter računalništva –, ki so skupaj razmišljali o tem, kako umetna inteligenca vpliva na človeka kot osebo in na naše skupno družbeno življenje. Predavatelji so izpostavili številne pozitivne vidike razvoja umetne inteligence, ki lahko prispeva k bolj personaliziranemu, dostopnemu in vključujočemu pristopu na področjih, kot so medicina, izobraževanje in delo. Umetna inteligenca, če je pravilno uporabljena, lahko pomaga človeku, da postane bolj učinkovit, povezan in razbremenjen ponavljajočih se opravil. Hkrati pa so govorniki opozorili tudi na pasti: vedno več ljudi se zaradi digitalizacije počuti osamljenih, zmanjšujeta se ustvarjalnost in kritično mišljenje, tehnologija pa pogosto posega v zasebnost in spodkopava človeško svobodo. Kot je dejal eden od govorcev: »Umetna inteligenca nas sili, da znova razmislimo, kdo smo, kaj nas dela človeške in kaj želimo ohraniti v digitalni dobi.« V razpravah je večkrat zazvenelo vprašanje: Ali človek še obvladuje svoje stvaritve ali pa te že obvladujejo njega?

Trije tematski sklopi in dekalog

Konferenca je bila vsebinsko razdeljena na tri tematske sklope: Med družbenimi odnosi in osamljenostjo, kjer sta predavala Sara Polak (Mobilis Institute, Praga) in Octavian Machidon (Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL); Med individualnostjo in poenotenjem, z nastopi Kerstin Schlögl-Flierl (Univerza v Augsburgu) in Dagmar Gromann (Univerza na Dunaju) ter Med avtonomijo in odvisnostjo, kjer sta sodelovala Mauro Dragoni (FBK Trient) in Jonas Miklavčič (Teološka fakulteta, UL). Konferenco je sklenila panelna razprava »Med izboljšanjem in oslabljenjem – izzivi za izobraževanje«, ki jo je vodil Marko Weilguny, sodelovali pa so Odilon Singbo, Mateja Centa Strahovnik in Gusztav Kovacs.

Konferenca Človeška oseba in njena umetna inteligenca je pokazala, da lahko le s sodelovanjem med znanostjo, tehnologijo in teologijo gradimo prihodnost, v kateri bo tehnologija v službi človeka, ne pa njegov gospodar.

Osrednja predavateljica konference, prof. dr. Sarah Spiekermann z Dunaja, priznana raziskovalka etike digitalnih tehnologij, je v svojem predavanju »10 pravil za digitalni svet – etos za varovanje človeške osebe v dobi umetne inteligence« predstavila deset pravil za etično in odgovorno uporabo umetne inteligence. Pravila je simbolno povezala z desetimi Božjimi zapovedmi, s čimer je opozorila, da tudi v digitalni dobi človek ostaja moralno bitje, poklicano k svobodi in odgovornosti. Deset pravil za digitalni svet se glasi:

• Ne poveličuj digitalne tehnologije kot cilja samega po sebi.
• Ne pripisuj strojem zmotno človeških lastnosti.
• Ustvarjaj prostor za prosti čas in analogna srečanja.
• Ohranjaj socialne in demokratične zmožnosti.
• Ne uničuj življenja zaradi tehnološkega napredka.
• Ne obravnavaj ljudi kot podatkovne objekte.
• Ne odrekaj sebi in drugim resničnega človeškega potenciala.
• Ne zanikaj omejitev tehnologije.
• Ne ogrožaj svobode drugih s tehnološkimi sredstvi.
• Preprečuj koncentracijo moči in zagotavljaj sodelovanje.

Dekalog za digitalni svet je med poslušalci naletel na pozitiven odziv, saj je na preprost, a globoko človeški način pokazal, da mora biti tehnologija vedno v službi človeka in ne obratno.

Konferenca Človeška oseba in njena umetna inteligenca je pokazala, da lahko le s sodelovanjem med znanostjo, tehnologijo in teologijo gradimo prihodnost, v kateri bo tehnologija v službi človeka, ne pa njegov gospodar.