Po navedbah neapeljske nadškofije se je čudež zgodil po sveti maši v Kraljevi kapeli zaklada sv. Januarija na dan, ko se meščani svojemu zavetniku zahvalijo za priprošnjo, ki je ublažila posledice izbruha vulkana Vezuv leta 1631. Z nadškofije so sporočili, poroča spletni portal CNA: »Ob 9.13 po krajevnem času je bila kri že videti na pol tekoča. Ob 10.05 je bilo oznanjeno popolno utekočinjenje.«

Kot so še pojasnili, je 16. december zadnje od treh praznovanj v letu v čast mučeniškega svetnika. Ta datum obeležuje izbruh Vezuva leta 1631, ko so se Neapeljčani v priprošnji zatekli k sv. Januariju, z gorečo željo, da lava ne bi zajela mesta. Svetnik je izprosil čudež in Neapelj je bil rešen.

Na praznik mestnega zavetnika se v neapeljski stolnici vedno zbere velika množica vernikov. FOTO: cappellasangennaro.it

Čudež utekočinjenja krvi je tokrat oznanil msgr. Vincenzo De Gregorio, opat Kraljeve kapele zaklada sv. Januarija. Ko se je čudež zgodil, so ampulo v procesiji prinesli v kapelo, da so jo lahko videli vsi navzoči.

God škofa in mučenca ter zavetnika mesta Neapelj sv. Januarija obhajamo 19. septembra, čudež utekočinjenja krvi mučeniškega škofa pa se običajno zgodi trikrat na leto.

Škof in mučenec ter zavetnik mesta Neapelj sv. Januarij je bil mučen leta 305 med hudim preganjanjem, ki ga je sprožil rimski cesar Dioklecijan. Njegov god obhajamo 19. septembra, čudež utekočinjenja krvi mučeniškega škofa pa se običajno zgodi trikrat na leto. Prva priložnost je dan, ko se predvsem verniki neapeljske nadškofije spominjajo prenosa njegovih posmrtnih ostankov v Neapelj: to je sobota pred prvo nedeljo v mesecu maju. Druga priložnost je njegov bogoslužni praznik, 19. september, tretja pa 16. december, ko se mu verniki zahvalijo za njegovo priprošnjo glede vulkanskega izbruha.

Kapela, kjer verniki pričakujejo čudež utekočinjenja. FOTO: cappellasangennaro.it

Če se kri ne utekočini, kot se je zgodilo 16. decembra 2020, pred izbruhom koronaepidemije, prebivalci Neaplja to običajno razumejo kot slabo znamenje. Cerkev tudi ob tej možnosti vendarle spodbuja vernike, naj izpred oči ne izgubijo bistvenega.

Septembra lani, ko se je čudež sicer zgodil, je neapeljski nadškof, kardinal Domenico Battaglia, kljub temu vernike pozval, naj svojih upov ne polagajo v snovno izražanje, temveč v Jezusa, ki nas vabi, naj poskrbimo za najbolj ranljive člane družbe: »Prosim vas, naj vas ne skrbi, ali se bo kri te relikvije utekočinila ali ne: skrbeti bi nas moralo, ali po naših ulicah in v našem svetu teče kri razlaščenih, potisnjenih na rob, najbolj nesrečnih in nedolžnih.«