Polna cerkev Marije Tolažnice v Piranu ob blagoslovu obnovitvenih del. FOTO: Ksenja Hočevar

»Ni dosti škofov, ki so imeli kdaj čast in milost, da ponovno blagoslovijo 600 let staro svetinjo. Ikona je v zgodovini gotovo že bila blagoslovljena, zato bolj kot ona potrebuje naš blagoslov, potrebujemo mi njenega. Naj bo današnje slavje prošnja nebeški Materi, prošnja Mariji z Detetom, naj nas blagoslavlja, brani in varuje,« je v nedeljo, 6. avgusta, popoldne v piranski cerkvi Marije Tolažnice dejal koprski škof Jurij Bizjak, predno je blagoslovil obnovitvena dela in restavrirane umetnine.

Koprski škof Jurij Bizjak in piranski župnik Zorko Bajc. FOTO: Ksenja Hočevar

Spet bogoslužje pod izjemnimi štukaturami

Da ponovno vračajo cerkev v bogoslužno uporabo v vsej njeni lepoti in veličini, je na slavju dejal piranski župnik Zorko Bajc. Obnovo cerkve – po izročilu naj bi cerkev zgradila Bratovščina Marije s pasom leta 1439 – so začeli že pred 20 leti, je povedal župnik Bajc: »Takrat je bila cerkev na novo prekrita, statično sanirana in na novo urejena fasada, pred tremi leti pa smo zamenjali vseh sedem dotrajanih oken z novimi macesnovimi.«

Ikono so v 18. stoletju umestili nad tabernakelj, nad njo je kip nadangela Mihaela, v ozadju pa je prostor za najdragocenejše delo, oltarno podobo Marije s pasom, ki so jo leta 1940 odpeljali v Italijo. FOTO: Ksenja Hočevar

Od lanske pomladi pa je potekala obnova notranjosti, ki je obsegala restavriranje zelo poškodovanega baročnega štukaturnega stropa ter desetih slik, ki so bile poškodovane zaradi zamakanja v prejšnjih desetletjih. Da so štukature v cerkvi izredne kvalitete v merilu slovenskega prostora, je povedala konservatorka Mateja Grošelj, ki je s kolegi restavrirala štukature na stropu in stenah od februarja 2022 do maja 2023, v nedeljo pa predstavila potek zahtevne obnove. Obnovo desetih velikih slik na stenah cerkve Marije Tolažnice pa je predstavila restavratorka in slikarka Mira Ličen.

Bizantinska ikona Marije z Detetom iz 13./14. stoletja. FOTO: Ksenja Hočevar

Tartinijeva mama je videla »ikono potiti«

Poseben izziv je predstavljala obnova vandalsko poškodovane bizantinske ikone Marije z Detetom iz 13./14. stoletja. O podobi je že pred 330 leti obširno pisal koprski škof Naldini kot o ikoni, ki se je pričela »čudežno solziti«. Ena od prič tega nepojasnjenega dogodka je bila tudi Caterina Zangrado, mama skladatelja Tartinija, ki je »le nekaj mesecev po rojstvu Giuseppeja Tartinija videla ikono potiti« – to opombo je v leta 1896 objavljeni študiji o Tartiniju zapisal Giorgio Benedetti, kar je pred leti spodbudilo raziskovalko Danielo Milotti Bertoni, da razišče zapise o piranski solzni Mariji.

Slavje blagoslova je s pesmijo obogatil župnijski zbor sv. Jurija. FOTO: Ksenja Hočevar

»V edinem najdenem dokumentu, pismu, ki ga je škof Naldini poslal piranski duhovščini 28. decembra 1692, je vernikom dovolil češčenje ikone.« Takrat je ikona še visela v špitali, 6. januarja 1693 pa so jo prenesli v cerkev sv. Mihaela, da bi se omogočilo vsem vernikom, da čudodelno ikono častijo in prosijo za milost. Predvideva se, da se je v tistem času cerkev preimenovala v cerkev Marije Tolažnice.

V cerkvi je 10 velikih slik, vse je restavrirala piranska umetnica Mira Ličen. FOTO: Ksenja Hočevar

Ukradena, vandalsko poškodovana – po pol stoletja pa spet v oltarju

Čudodelna ikona Marije z Detetom je v 18. stoletju, ko so za cerkev izdelali kamnit tabernakelj, dobila mesto v glavnem oltarju nad tabernakljem. »Takrat so jo verjetno obrezali na sedanje mere,« ugotavlja restavratorka Mira Ličen, ki je ikono, ki je bila v 70. letih prejšnjega stoletja ukradena in vandalsko poškodovana, več let restavrirala. »Umetnino so načeli črvi in tudi na površini je bilo več luknjic in poškodb. Leva tretjina ikone ni bila nikoli najdena. Ker pa je ikona namenjena tradicionalni ljudski pobožnosti, smo se odločili, da se po fotografiji slabše kakovosti izdela rekonstrukcija manjkajočega dela,« je povedala Ličnova.

Na stropu in stenah cerkve so dragocene štukature. FOTO: Ksenja Hočevar

Piranska umetnica si želi, je povedala ob koncu, da bi obnovljena cerkev in restavrirane umetnine v njej spodbudile odgovorne k zavzetejši zahtevi za vrnitev umetnin, ki so jih med vojno odpeljali v Italijo – med njimi je tudi najdragocenejše delo iz cerkve Marije Tolažnice, oltarna podoba Marija s pasom, delo Giovannija Battiste Tiepola.

Več o zgodovini cerkve in restavriranih umetninah v piranski cerkvi Marije Tolažnice v tiskani številki Družine.

Piranski župnik Zorko Bajc je izdal podobice s podobo ikone in molitvijo k Mariji Tolažnici, ki so jo po blagoslovu podobe skupaj zmolili. FOTO: Ksenja Hočevar