Liturgija cvetne nedelje na Trgu sv. Petra v Vatikanu je bila včeraj povsem v znamenju mladih. Praznik Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem je namreč že 25 let tudi katoliški svetovni dan mladih. Številni mladi katoličani iz Italije, Avstralije in Španije so med procesijo zelenja napolnili glavni vatikanski trg, ob koncu slovesnosti pa je papež Benedikt XVI. španskim mladincem iz rok Avstralcev slovesno predal križ in Marijino podobo svetovnega dneva mladih.

Avstralski Sydney je bil lansko poletje prizorišče svetovnega srečanja mladine, leta 2011 pa se bo svetovna mladina sestala v Madridu. Križ in Marijina podoba medtem potujeta po svetu, od enega kraja do drugega, je povedal papež.

V svoji pridigi je papež pojasnil smisel svetovnega dneva mladih. Gre za tisto hrepenenje, ki ga v Janezovem evangeliju izražajo grški romarji:'Radi bi videli Jezusa.' Evangelij ne poroča, če se romarji z Jezusom dejansko srečajo, prinaša pa Jezusov odgovor ('Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu.'), v katerem Jezus kaže na čas po svojem trpljenju in vstajenju, 'izven meja prostora in časa'.

Božje kraljestvo, tako papež, je po eni strani zaznamovano s križem in vstajenjem, po drugi strani pa s svojo univerzalnostjo. Ta je mogoča, ker pri tem ne gre za 'politično moč', ampak izključno za 'soglasje ljubezni'. Univerzalnost obenem pomeni, da se nihče ne more 'popolnoma podrediti samemu sebi, svoji kulturi, svojemu času in svojemu svetu'. Posameznik mora vedno preseči samega sebe, prisluhniti mora 'skupni Jezusovi besedi v skupni Cerkvi'. Kot je povedal Sveti oče, postane šele v samopreseganju, v 'nesebičnem razdajanju jaza v odnosu do sočloveka' življenje 'široko in veliko'. Veliki 'da' življenju pa moramo obnavljati sleherni dan. Žrtve in odpovedi so pri tem nujne. Ko se oziramo nazaj, ugotovimo, da so bili prav trenutki, ko smo se prostovoljno nečemu odpovedali, za naše življenje posebej pomembni in veličastni.

Ob papežu so med drugimi maševali kardinali Agostino Vallini (rimski župnik), George Pell (sydneyski nadškof), Antonio Maria Rouco Varela (madridski nadškof) in Stanislaw Rylko (predsednik Papeškega sveta za laike). Med mašo je bilo poleg gregorijanskih koralov slišati tudi tezejske napeve v italijanščini, ob koncu maše pa se je papež v lepem sončnem vremenu v odprtem vozilu zapeljal med množico na Trgu sv. Petra.

Trg in glavna ulica, Via della Conciliazione, sta bila ob včerajšnjem prazniku okrašena s številnimi oljkami, ki jih je v ta namen darovala južnoitalijanska Apulija, kasneje pa bodo drevesca presadili v vatikanske vrtove in rimske parke.