Za Katjo Vrankar je deset- do dvanajsturni delavnik v tem času epidemije običajen. FOTO: Tatjana Splichal



V službo prihaja v temi in se zvečer domov v temi vrača. Za Katjo Vrankar je deset- do dvanajsturni delavnik v tem času epidemije običajen. »Medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje dajemo od sebe maksimum. Zaznavam utrujenost, izčrpanost,« pravi vodja za področje zdravstvene nege na Kliniki Golnik. »Ampak to obdobje bo minilo. In mi iz tega gotovo ne bomo izšli šibkejši. Korona nas povezuje, soočamo se z novim, negotovim, se učimo iz dane situacije in drug od drugega. Po epidemiji bomo, v to sem prepričana, še močnejši, obogateni z novim znanjem in izkušnjami.«

Na takšne razmere te študij ne pripravi

Ko se je Gorenjka, rojena v Kranju, pred četrt stoletja odločala za študij zdravstvene nege, je seveda vedela, da poklic medicinske sestre ni lahek. »Vendar na izredne razmere, kot smo jim priča danes, te ne more pripraviti nihče. Tega ni v študijskih skriptah,« pravi. Že po končanem študiju na Zdravstveni fakulteti se je zaposlila na Kliniki Golnik; prva leta je delala kot diplomirana medicinska sestra na bolniških oddelkih, nato pa bila poldrugo desetletje na mestu vodilne medicinske sestre na oddelku za intenzivno terapijo in nego. Zadnji dve leti je pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Odgovorna je za 180 medicinskih sester ter 55 bolniških strežnic in kurirjev. Ko se dnevno pojavljajo okužbe, bolniške in preventivne karantene tudi med zaposlenimi – »seznam« prisotnosti in odsotnosti je vsak dan drugačen – razporeja delo, kombinira in premešča osebje med oddelki. Ko je dežurna ali se pokaže potreba, tudi sama obleče zaščitno opremo, si natakne zaščitna očala, rokavice, vizir in gre k bolnikom. »Tudi v tem težkem času ne popuščamo, dajemo vse od sebe, nič ne smemo narediti površno, za bolnika naredimo vse, kar je v naši moči.«


Ko je dežurna ali se pokaže potreba, tudi sama obleče zaščitno opremo, si natakne zaščitna očala, rokavice, vizir in gre k bolnikom. FOTO: Tatjana Splichal


Kako je organizirano delo 10 medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja na Kliniki Golnik, zakaj je dotik bolnika v medicinskih rokavicah drugačen in kako, da zaščitna maska ne more skriti prijaznega nasmeha … s Katjo Vrankar, pomočnico direktorja za področje zdravstvene nege na Kliniki Golnik v rubriki Osebno v tedniku Družina (48/2020).

Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, o svoji sodelavki: »Katjo poznam že več kot deset let po življenjski vedrini in humorju, s čimer prepleta natančno in pravično vodenje ter predano delo. Ko sem prevzemal mandat, sem jo takoj zasnubil in na moje veliko olajšanje je sprejela mesto glavne sestre na Kliniki. Od nje se na skrivaj marsikaj naučim, saj so določeni procesi na področju nege formalno bolje urejeni kot na področju zdravništva. Katja neguje zdravo pamet in občutek za ravnotežje v življenju. Saj bi rekel, da se trudi, a sumim, da se ne: ker ona je tak človek – z dušo in telesom pri bolniku, sodelavcu in nalogah, kot bi to že prinesla iz zibelke. V času koronakrize ne bi mogel imeti boljše sodelavke. Zanjo lahko rečem le: v sili se izkaže pravi mojster.«
_ _ _

*Prispevek je objavljen v tedniku Družina (48/2020).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Duhovniki med bolniki v covidom-19

Pogled iz rdeče cone Doma sv. Jožefa v Celju

Sestre v skafandru

Novi prostori za covid-bolnike v UKC Ljubljana