Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slovenski izseljenski duhovniki o izzivih, s katerimi se srečujejo

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 10. 11. 2022 / 13:55
Oznake: Duhovnost, Duhovnik, Svet
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.11.2022 / 14:37
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Slovenski izseljenski duhovniki o izzivih, s katerimi se srečujejo

Slovenski izseljenski duhovniki o izzivih, s katerimi se srečujejo
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik (peti z leve) v družbi slovenskih izseljenskih duhovnikov. FOTO: Tatjana Splichal
V Sloveniji so se na tridnevnem letnem srečanju prvič po koronskem obdobju spet v živo zbrali slovenski izseljenski duhovniki, ki delujejo v različnih evropskih mestih. Kot se je slikovito izrazil eden od duhovnikov, je tovrstno srečanje zanje kot »ognjišče, ob katerem se ogrejejo in duhovno navdušijo«.

Pastirsko službo v več mestih v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Švici, Franciji, Angliji, Belgiji in na Švedskem ta čas opravlja trinajst slovenskih izseljenskih duhovnikov in dva diakona. A v nekaterih mestih, kot sta Pariz ali London, Slovenci žal nimajo na voljo stalnega duhovnika. Na letnem srečanju so se med drugim ozrli na s koronavirusom zaznamovani zadnji dve leti ter kadrovske izzive slovenskih župnij v tujini.

Med pogovorom s škofom Jamnikom, ki je predsednik Koordinacije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovenski škofovski konferenci. FOTO: Tatjana Splichal

Tudi v tujini manjka slovenskih duhovnikov

Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi Janez Pucelj, ki opravlja pastirsko službo med Slovenci v Műnchnu, pravi, da je to njegovo poslanstvo. Ob tem poudarja, da bi si, tako kot v Sloveniji, tudi v tujini želeli več slovenskih duhovnikov. »Ljudje nam rečejo povsod, kjer ni več maš ali je ta le redko: ´Dajte nam duhovnika, kako boste to uredili?´ Ljudje bi radi imeli duhovnika v svoji sredini, četudi bi prišel od drugje, ampak da bi vsaj redno prihajal.«

Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi Janez Pucelj. FOTO: Tatjana Splichal

Zapiranje župnij

V Nemčiji so v zadnjih letih zaprli štiri župnije, zato je del Slovencev v Nemčiji ostal brez dušnega pastirja, zato so verniki razočarani. »To je realen odraz tega, kar doživljajo vse krajevne Cerkve. Pomanjkanje duhovnih poklicev je povsod težava. Ponekod združujejo krajevne župnije v t. i. združenja župnij. Mi tega ne moremo storiti, ker so naše strukture odvisne od krajevne Cerkve. Če nam tam ne dajo soglasja, skoraj ni druge možnosti, kot da to sprejmemo. Zato se borimo, da bi v župnijah, čeprav v njih ni duhovnika, ostala vsaj pastoralna oskrba ter zagotavljanje prisotnosti duhovnika ob posebnih dogodkih.«

V Bruslju letos 12 birmancev

Duhovni vodja Slovencev v državah Beneluksa je dr. Zvone Štrubelj, ki deluje v Bruslju. V tamkajšnjem Slovenskem pastoralnem centru se zbirajo Slovenci vsako nedeljo. Prihajajo predvsem mlade družine z otroki. Letos je zakrament sv. birme prejelo 12 mladih. »Gre za mladostnike, ki so rojeni v Bruslju in bodo nekoč jedro te precej mlade župnije. Z njimi prirejamo tudi slovenske družinske dneve ter družinske seminarje, na katerih je osrednja tema vzgoja otrok v multikulturnem ozračju, v katerem ti otroci živijo.«

Zvone Štrubelj je duhovni vodja Slovencev v državah Beneluksa. FOTO: Tatjana Splichal

Pastir med slovenskimi ovcami

Slovenci v Bruslju so v glavnem ljudje, ki imajo tam stalno službo in so si kupili stanovanje ali hišo, njihovi otroci pa obiskujejo tamkajšnje šole. »Nekateri Slovenci zasedajo pomembna mesta v institucijah Evropske unije. Ko se srečamo, si veliko povemo in izmenjamo koristne informacije.«

Štrubelj se med Slovenci v Bruslju vidi kot pastir, saj pravi, da so mu ljudje zaupani v duhovno vodstvo. »Vedno je treba gledati na to, kako dostopati do njih, s katerimi temami jih lahko nagovarjam v pastoralnem smislu.«

Kot ognjišče, kjer si napolni energijo

Srečanje z ostalimi slovenskimi izseljenskimi duhovniki mu veliko pomeni, saj mu daje motivacijo in krepi duha. Obenem izmenjajo izkušnje o svojem delu in predstavijo težave, s katerimi se srečujejo. »Naše srečanje je kot ognjišče, ob katerem se ogrejemo, duhovno navdušimo, napolnimo energijo in začutimo vez s slovensko Cerkvijo.«

Tudi 300 ali 400 kilometrov daleč za duhovno oskrbo petih ljudi

Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, predsednik Koordinacije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri SŠK, se zaveda kadrovskega pomanjkanja duhovnikov. »Včasih je delovalo 30 ali 40 duhovnikov po Evropi, danes jih je tu zbranih 11, nekaj pa se jih je opravičilo.« Glavni izziv, ki so ga naslovili, je bil, kako zagotoviti pastoralno oskrbo za tiste Slovence, ki živijo v tujini in se počasi poslavljajo s tega sveta.

»To so predvsem starejši ljudje, ki so ogromno dobrega naredili v tujini, tudi za Slovenijo. Prav tako so podpirali številne dejavnosti na cerkvenem, šolskem, socialnem ali karitativnem področju.« Naši izseljenski duhovniki včasih naredijo tudi 300 ali 400 kilometrov za štiri, pet ali deset ljudi, da bi jim zagotovili duhovno oskrbo. »S tem jim sporočamo, da smo jim blizu,« poudarja Jamnik.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. FOTO: Tatjana Splichal

Vse več mladih Slovencev v tujini

Sodobni čas narekuje, da se vse več mladih Slovencev, od študentov dalje, začasno, za daljše ali stalno obdobje seli v tujino. »Tu nas čaka izziv, kako jih vključiti in nagovoriti, da bi se priključili mesečnim srečanjem ali bogoslužjem in se tako pridružili občestvu. Obenem pa jih je treba povabiti, da se vključijo v tiste župnije, v katerih živijo.« Zelo je pomembno, da se tudi v novem okolju čutijo sprejete in doživijo izkušnjo občestva, je še dodal škof Jamnik.

 


Nalaganje
Nazaj na vrh