Urednik prvega slovenskega satiričnega lista Brencelj, ki je začel izhajati januarja 1869 v Ljubljani, je bil časnikar, dramatik, pripovednik in satirik Jakob Alešovec (1842–1901). Brencelj je z izjemo dvoletne prekinitve zabaval bralce do začetka leta 1886.

Jakob Alešovec je bil je lastnik, izdajatelj, urednik in pisec Brenclja

Jakob Alešovec je pri svojem »zabavljivem in šaljivem listu« prevzel malone vse naloge: bil je njegov lastnik, izdajatelj, urednik in pisec dobršnega dela besedil. Prizadeval si je, da bi bil Brencelj zasnovan podobno kot tuji satirični listi. Brencelj je poleg Alešovčevih šaljivih sestavkov in podlistkov objavljal tudi karikature. Sprva so jih risali dunajski karikaturisti, od srede sedemdesetih let dalje pa študent bogoslovja Franc Zorec (1854–1930).

Vsi risarji so urednika upodobili kot pravcatega »brenclja«. Alešovca se je še zlasti po zaslugi upodobitev na karikaturah oprijelo ime Brencelj-Alešovec. Prvi satirični list so Slovenci sprejeli z naklonjenostjo. V dejstvu, da premorejo v slovenščini pisan satirični list, so videli eno od potrditev, da spadajo med kulturne narode.

Časopisna glava drugega letnika Brenclja. VIR: knjiga

Alešovca so leta 1871 zaradi članka v Brenclju tudi obsodili

Glavna tarča Brenclja so bili nasprotniki slovenskega narodnega gibanja, nemškutarji in nemški liberalizem. Na zbadljiv način se je lotil celo ministrskega predsednika, ministrov, deželnega predsednika, poslancev in duhovnikov. Jakob Alešovec je v Brenclju zagovarjal politične poglede staroslovencev, zato se je zapletel v spore z mladoslovenci.

Izhajanje Brenclja je skrbno spremljala cenzura. Porotna obravnava zoper Alešovca decembra 1869 je bila prva porotna obravnava v Ljubljani. Alešovca so konec leta 1871 zaradi članka v Brenclju obsodili na dva meseca zapora. V spomin na zaporno kazen je leta 1873 izdal satirični zbornik Ričet iz Žabjeka (Žabjek je bil zapor na ljubljanskih Prulah).

Franc Zorec, satira v Brenclju, 1879. Komentar volitev v državni zbor, ko so Slovenci dosegli zmago, nastopili so enotno, nemška stranka pa ni dobila nobenega mandata. VIR: knjiga

Globočnik je napisal tudi monumentalno knjigo Marija Pomagaj na Brezjah

Tudi ta knjiga, kot mnoge, ki jih je napisal Damir Globočnik, je temeljita, raziskovalno in besedilno (336 strani velikega formata), bogato ilustrirana, seveda s karikaturami iz Brenclja.

Poleg mnogih drugih knjig (petnajst), med njimi je tudi monumentalna Marija Pomagaj na Brezjah (2019), je o zgodovini slovenske satire napisal sedem knjig: 12 jeznih mož (12 zgodb o slovenski karikaturi, 1997), Vodiški čudeži (o »čudežih« Vodiške Johance, 1999), Afera Theimer (2001), Pavliha 1870. Levstikov satirični list (2010, Likovna satira (2013), Hinko Smrekar (2021), Osa (2021).