Vrnitev v Evropo

20 podob predstavi prelomne datume, dogodke, dokumente, osebnosti, ki so tlakovali pot slovenskega članstva v EU. Ob njih je razstavljenih nekaj pomenljivejših predmetov iz razburljivega časa po osamosvojitvi, ko smo uresničevali njen cilj: pridružitev evroatlantskim zavezništvom kot ključni gradnik vrnitve v geopolitično normalnost.

FOTO: Sašo Kovačič, MNSZS 

Članstvo v EU – prednost, dosežek in izziv 

Na video posnetku, ki se ob razstavi vrti na priloženem zaslonu, nastopajo nekatere za slovenski vstop v EU ključne osebnosti in nekatere, ki so v delovanje EU vključene zdaj. Zanimivo je, kako temeljno skladne so izjave politikov različnih prepričanj glede pomembnih pridobitev, ki jih za nas in za našo državo pomeni članstvo v Evropski uniji. Enotnost povedanega kljub odtenkom spominja na predplebiscitno; vsak poda nov uvid, novo faseto diamanta, ki se je v 20 in več letih morda mestoma tudi zamazal in zaprašil, vendar ostaja dragulj, ki ga bodo morali ohranjati, zanj skrbeti in ga brusiti tudi prihodnji rodovi.

FOTO: Sašo Kovačič, MNSZS 

Poznavanje zgodovine – temelj prihodnosti

Razstava dobro pokaže, da smo Slovenci v ugodnem sozvezdju zgodovinskih okoliščin in osebnosti takrat umeli in ujeli pomen zgodovinskega trenutka. Opominja nas, naj prepoznavamo današnje izzive in se nanje zrelo odzivamo. Če kaj, potem razstava nikakor ni preobsežna. Na obvladljivem prostoru v vsakomur razpoložljivem času omogoča, da se seznani s stopničkami, ki so nas tudi kot državo pripeljale »nazaj v Evropo«. Vsekakor bi se na njej moralo treti osnovno- in srednješolskih razredov z učitelji zgodovine, ki bi mlademu rodu posredovali ključna sporočila v občilih tolikokrat omalovaževane povezave. Seveda ni »idealna tvorba, a če ne bi obstajala, bi jo morali ustanoviti, ker jo potrebujemo«, o Evropski uniji pove Janez Janša, ki mu je bilo po prepletu zgodovinskih okoliščin dvakrat dano voditi Slovenijo prav v času njenega predsedovanja Svetu Evrope.3

FOTO:  Sašo Kovačič, MNSZS 

Prva slovanska dežela na čelu EU

Med desetimi novimi državami, ki so 1. maja 2004, ob največji širitvi EU, tako kot Slovenija postale polnopravne članice Evropske unije (poleg nas še Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška), smo v prvi polovici nelahkega leta 2008 prav mi kot prva nova članica, kot prva od nekdanjih komunističnih držav in kot prva slovanska država prevzeli predsedovanje Svetu Evropske unije – in bili ob koncu predsedovanja deležni soglasnih pohval. Morda je naključje, morda ne, da smo tudi drugič predsedovanje pod istim mandatarjem znova prevzeli v izjemno zahtevni drugi polovici koronskega leta 2021 – s podobno bilanco. Kar je vsekakor dobra popotnica in zaveza, da svoje polnopravno, enakopravno, enakovredno članstvo v EU tudi v prihodnje odgovorno in kompetentno uresničujemo.

FOTO: Sašo Kovačič, MNSZS 

Ne samoumevno, ampak nekaj, za kar se je treba in vredno truditi

Pomemben del vizije za prihodnost je zavedanje preteklosti, korenin, iz katerih nekaj raste. Razstava kljub svoji skromnosti in postavitvi v preddverju, na prehodu torej, posreduje pomembno sporočilo: prikazane podobe – npr. veselja ob vstopu v EU na nekdanji razmejitveni črti, nekakšnem »Goriškem zidu« – ne nagovarjajo le nas, ki smo to prelomno obdobje doživeli, ampak tudi mladi rod, ki ga ni, a (najpogosteje nezavedno) uživa njegove (najpogosteje dobre) sadove. Opominjajo nas, da uresničenje željam ne jemlje vrednosti in da večina pridobitev ni samoumevnih, tudi in še zlasti ne v politiki; da se je pomembno spominjati skupnih prizadevanj za skupno dobro, še posebej tistih, ki so se izkazala kot uspešna. Ker je spominjanje nekaj temeljno konstitutivnega tako za posameznika kot za skupnost. Da bomo odgovorni, ponosni in z veseljem Evropejci!

Razstava bo na ogled do 6. junija. Za voden ogled po razstavi se lahko dogovorite po elektronski pošti: prijava@muzej-nz.si.