Po vsem tem času spomin na omenjeni dogodek ostaja povezan ne le s podobami s Trga sv. Petra, temveč tudi z besedami molitve, odpuščanja in zaupanja v Boga, ki so jih v naslednjih letih izrekli poljski papež in njegovi nasledniki, pišejo vatikanski mediji. Dogodek je zaznamoval zgodovino Cerkve in dramatično pritegnil pozornost mednarodne skupnosti.

Maja 1981 je mednarodni družbeno-politični kontekst zaznamovala vnovična napetost med Vzhodom in Zahodom. Sovjetski napad na Afganistan je okrepil ozračje hladne vojne, medtem ko je v vzhodni Evropi naraščala zaskrbljenost zaradi nastanka neodvisnega sindikata Solidarnost na Poljskem. V Italiji so leta terorizma in skrajniškega političnega nasilja, znana kot Anni di Piombo – Svinčena leta – družbo pretresla do temeljev.

Množica na Trgu sv. Petra je molče stala in čakala na novice, medtem ko so škofje in duhovniki pozivali vernike k molitvi za papeževo okrevanje.

Streli med splošno avdienco

V sredo, 13. maja 1981, je bil Trg sv. Petra poln romarjev, zbranih na tedenski splošni avdienci. Papež Janez Pavel II. je pozdravljal vernike iz belega terenskega vozila, ki je tradicionalno v uporabi za krožne vožnje po trgu, ko so v bližini odjeknili streli. Papež je bil hudo ranjen in takoj so ga prepeljali v rimsko bolnišnico Gemelli.

Med tistimi, ki so o dogodku poročali v živo, je bil tudi novinar vatikanskega radia Benedetto Nardacci, ki je s svojim glasom poslušalcem posredoval zmedo in tišino, ki je sledila napadu. Opazoval je množico na trgu in opisoval ljudi, ki so molče stali in čakali na novice, medtem ko so škofje in duhovniki pozivali vernike k molitvi za papeževo okrevanje.

Izjava, ki jo je pozneje objavil tiskovni urad Svetega sedeža, je potrdila, da je bil papež zadet v trebuh in da so ga operirali v bolnišnici Gemelli. V sporočilu so dodali, da kljub resnosti stanja »obstaja utemeljeno upanje na okrevanje«. Štiri dni pozneje je Janez Pavel II. med nedeljsko opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška iz bolnišnice nagovoril vernike in javno spregovoril o odpuščanju Mehmetu Aliju Ağci, moškemu, odgovornemu za napad. Napadalcu je zagotovil svoje molitve in se znova izročil Devici Mariji z besedami: »Totus tuus ego sum« (Ves sem Tvoj).

Spomin na sv. Janeza Pavla II. še naprej odmeva v življenju Cerkve., tudi v pontifikatu Leona XIV.

Trpljenje, preoblikovano z ljubeznijo

V letih, ki so sledila, so se dogodki 13. maja 1981 tesno povezali s papeževo pobožnostjo do Fatimske Marije. Janez Pavel II. je večkrat izrazil prepričanje, da je bilo njegovo življenje ohranjeno po njeni priprošnji.

Med pogrebno mašo za Janeza Pavla II. 8. aprila 2005 je kardinal Joseph Ratzinger razmišljal o pričevanju pokojnega papeža o trpljenju in veri. Izhajal je iz odlomkov iz zadnje knjige Janeza Pavla II., Spomin in istovetnost, ter govoril o trpljenju, preoblikovanem skozi ljubezen in združenem s Kristusovo skrivnostjo.

Papež Frančišek se je atentata spomnil tudi med splošno avdienco 12. maja 2021, na predvečer obletnice. V svojem nagovoru se je oprl na povezavo med datumom napada in bogoslužnim spominom Fatimske Matere Božje ter dejal, da dogodek človeštvo spominja, kako sta »naše življenje in zgodovina sveta v Božjih rokah«.

Spomin na sv. Janeza Pavla II. še naprej odmeva v življenju Cerkve. 11. maja 2025, kmalu po svoji izvolitvi na Petrov sedež, je papež Leon XIV. med molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška nagovoril mlade in ponovil besede, tesno povezane s pontifikatom papeža Wojtyłe: »Ne bojte se! Sprejmite povabilo Cerkve in Kristusa.«

Teden dni pozneje, 18. maja 2025, na obletnico rojstva Karola Wojtyłe, je papež Leon XIV. obhajal sveto mašo ob začetku svoje Petrinske službe.

Leon XIV. molil na mestu atentata na Janeza Pavla II.

Med današnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra je Leon XIV. spomnil na dogodek izpred 45 let in šel peš do bele marmorne plošče nekaj korakov od Bronastih vrat, ki zaznamuje mesto atentata. Ob spominski plošči se je za nekaj trenutkov ustavil v tihi molitvi, nato pa pokleknil in pobožal grb Janeza Pavla II.

Leon XIV. je obletnico atentata omenil tudi v svojem pozdravu v angleščini ob koncu današnje kateheze: »Danes obhajamo spomin Blažene Device Marije iz Fatime. Na ta dan, pred 45 leti, je prav med splošno avdienco tukaj na Trgu sv. Petra prišlo do atentata na sv. Janeza Pavla II., ki pa ni bil smrten zaradi zaščite Device Marije, kot je to sam potrdil na več načinov. Zato sem današnjo katehezo posvetil Presveti Devici Mariji.«