Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Dan, ko je Marija »zaspala« za nebesa

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 28. 08. 2024 / 10:15
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 28.08.2024 / 11:30
Ustavi predvajanje Nalaganje
Dan, ko je Marija »zaspala« za nebesa
Giotto: Marijino zaspanje (izrez). FOTO: Wikipedia

Dan, ko je Marija »zaspala« za nebesa

V Cerkvah, ki uporabljajo julijanski koledar, danes obhajajo praznik Marijinega vnebovzetja.

Ta praznik je pomemben tako v Katoliški kot v Pravoslavni cerkvi. Čeprav gre načeloma za isti dogodek, pa mu vzhodno in zahodno cerkveno izročilo namenjata različne poudarke: vzhodnocerkvena teologija in izročilo govorita o »Marijinem zaspanju« (dormitio), zahodnocerkvena pa o »vnebovzetju« (assumptio). Na zahodu se torej bolj poudarja Marijino poveličanje in zmagoslavni vstop v nebesa, na vzhodu pa je bolj v ospredju njena smrt in odhod s sveta. Posebnost Pravoslavne cerkve je tudi v tem, da se tamkajšnji verniki na ta praznik pripravljajo s štirinajstdnevnim t.i. »Marijinim postom«.

Na zahodu se bolj poudarja Marijino poveličanje in zmagoslavni vstop v nebesa, na vzhodu pa je bolj v ospredju njena smrt in odhod s sveta.

Tiste pravoslavne Cerkve, ki datumsko stalne praznike v cerkvenem letu (kot je božič) tako kot zahodne Cerkve obhajajo po gregorijanskem koledarju, so tudi praznik Marijinega zaspanja obhajale 15. avgusta. Mednje sodijo grška, romunska in bolgarska pravoslavna Cerkev. Cerkve, ki upoštevajo julijanski koledar, pa praznik Marijinega zaspanja obhajajo danes, 28. avgusta. Med njimi sta ruska in srbska pravoslavna Cerkev.

Pravoslavne cerkve se na današnji praznik pripravljajo s štirinajstdnevnim t.i. »Marijinim postom«. FOTO: Giotto: Marijino zaspanje/Wikipedia

Marija na smrtni postelji

Razlike v poudarku Marijinega praznika, ki ga katoličani obhajamo 15. avgusta, so vidne tudi v umetnosti. V zahodnem izročilu prevladujejo upodobitve zmagoslavnega vstopa Device Marije (z zemeljskim telesom) v nebesa, medtem ko pravoslavne ikone večinoma prikazujejo Marijo na smrtni postelji, obdano z apostoli, za njimi pa stoji Kristus, ki sprejema dušo svoje Matere. Slikar Lojze Čemažar je oba poudarka lepo povezal na veliki freski v prezbiteriju stolnice v Beogradu.

Kraj in čas Marijine smrti nista znana.

Kraj Marijine smrti ni znan. Nekatera izročila pravijo, da je umrla v Efezu, druga, da v Jeruzalemu, in da se je apostol Janez šele po njeni smrti preselil v Efez. V Jeruzalemu je cerkev Marijinega zaspanja blizu dvorane zadnje večerje, v vrtu Getsemani naj bi bil kraj njenega groba. Tudi čas Marijine smrti ni znan, zapisi pa brez razlike poudarjajo, da je bila kmalu po smrti tudi s telesom vzeta v nebo. Izročilo pravi, da jo je Jezus prišel iskat skupaj z angeli in jo popeljal v slavo poveličanja.

Kupi v trgovini

Velika slika - Zdrava Marija, bel okvir (Blagor)
Ostalo iz darilnega programa
21,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh