Zapri
Iskanje

Marijino veselje ob snidenju z njenim Sinom

Za vas piše:
Cecilija Oblonšek
Objava: 15. 08. 2021 / 00:30
Oznake: Duhovnost, Praznik, Vera
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 12.08.2021 / 14:05
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Marijino veselje ob snidenju z njenim Sinom

Marijino veselje ob snidenju z njenim Sinom
Marija s svojo življenjsko zgodbo je lahko zgled vsem trpečim v času koronavirusa. FOTO: Arhiv Družine.
Praznik Marijinega vnebovzetja nosi več imen, kot so »veliki šmaren«, »velika maša«, »Marijino zaspanje«, kar lepo nakazuje, za kako priljubljen praznik med verniki gre.

Slovesni in zapovedan praznik, ki je za Slovence od osamosvojitve naprej tudi dela prost dan, je največji Marijin praznik in gotovo ni naključno, da ga s pravoslavnimi brati praznujemo na isti dan – saj vendar prav mama po prepiru med bratcema vzame vročekrvni ročici, ki sta tiščali pesti, ju s poljubom omehča in poda drugo drugi v spravo.

Tudi ni naključno, da je Marijin največji praznik dan njenega končanja življenja na zemlji; kakor večina svetnikov, ki svoj god praznujejo na dan smrti, prav Marija ta dan, dan smrti, spreminja v dan nebeškega rojstva, dan veselja in izpolnitve. 

Ona, ki je vsa zemeljska in hkrati vsa Božja, tako razpoložljiva Zanj, da s svojim odločilnim »da« pomaga priti nebesom na zemljo, našo smrt spreminja v veselje in naš strah pred smrtjo preobraža v pričakovanje nebes.

Rojstvo za nebesa

Pred dnevi sem z otroki obiskala grob mojega očeta in smo nekako prišli do debate o tem, kje bo kdo pokopan, ko umremo. Lepo mi je bilo poslušati moje malčke, kako o tem debatirajo brez strahu in sproščeno; pa še zdaleč ni tako, da ne bi vedeli, kaj pomeni smrt, z njo so se srečali zelo od blizu, ob smrtih sorojencev. 

A morda je ravno njihovo rojstvo za nebesa, kot imenujemo njihove rojstne in smrtne dni, na pravo mesto postavilo naše bivanje na zemlji – kot potovanje proti nebesom. In s tem izničilo strah, ker smrt ni več neznanka, ampak po sv. Frančišku sestra smrt.

Če že meni ob razmišljanju o smrti igra srce ob upanju, da bom srečala svoje nebeščane, si ob tem, ko razmišljam o trenutkih Marijinih zadnjih zemeljskih ur, zlahka predstavljam njeno čisto veselje in prekipevajoče pričakovanje ob snidenju s Sinom v nebesih. 

Življenje, ki je na tak način zazrto proti smrti, ni črnogledo, tudi ni neodgovorno ali lahkomiselno, ampak vsakodnevno »težo dneva« ter vsakršno trpljenje živi v luči odrešenja. 

Marija s svojo življenjsko zgodbo je lahko zgled vsem trpečim v težkem času koronavirusa, saj nas spominja na to, da je vsakršno trpljenje lahko odrešilno.


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (33/2021). 


Nalaganje
Nazaj na vrh