Parkinsonova bolezen je skupaj z alzheimerjevo demenco počasi napredujoča, degenerativna bolezen možganov, katere vzroka ne poznamo. Glavna značilnost te bolezni je pomanjkanje dopamina v možganih, kar povzroči tresenje, upočasnjenost gibov, oteženo hojo s padci, nerazumljiv govor, depresijo, demenco in bolečine.

Bolezen že dolgo pred znaki

Bolezen se začne že 20 ali 30 let pred nastopom prvih znakov, zato so raziskave usmerjene v zgodnjo diagnozo in v razvoj zdravil, ki bi preprečila nastanek bolezni ali vsaj upočasnila njen razvoj. Bolezen ni neposredno smrtna, a močno poslabša kakovost življenja obolelih. Pravočasno in ustrezno zdravljenje je zato še posebej pomembno.

Po vsem svetu je 6,3 milijona ljudi s parkinsonovo boleznijo, 1,2 milijona jih je v Evropi, v Sloveniji pa je bolnikov z različnimi vrstami parkinsonizma več kot 6000. V Društvu Trepetlika pojasnjujejo, da populacija bolnikov s parkinsonovo boleznijo tudi pri nas narašča, do leta 2050 pa se bo predvidoma potrojila.

Zdravila ni

"Pred leti je bila Slovenija za Evropo vzorčni model obravnave bolnikov s parkinsonovo boleznijo, danes pa se soočamo z nesprejemljivo dolgimi čakalnimi dobami," ob svetovnem dnevu opozarja predsednica Društva Trepetlika Cvetka Pavlina Likar. Ob tem odgovorne poziva, naj poskrbijo za bolj kakovostno obravnavo bolnikov.

Zdravljenje parkinsonove bolezni nenehno napreduje, vendar raziskovalci še vedno niso uspeli odkriti, kako bi to bolezen preprečili ali ozdravili. Diagnozo je treba postaviti čim prej, pri tem pa morajo sodelovati izkušeni specialisti. Žal se je v Sloveniji število strokovnjakov za parkinsonizem v zadnjih 15 letih občutno zmanjšalo.

Parkinsonova bolezen posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Bolnikovo stanje je treba redno nadzorovati in skladno s spreminjanjem simptomov prilagajati terapijo. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Del obolelih se celo vrne na delovna mesta.

Trepetlika

Poleg združevanja ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami je glavni namen Društva Trepetlika, ki ima več kot 600 članov, predvsem v izobraževanju bolnikov in njihovih svojcev o novostih s področja zdravljenja, seznanjanju z načini lajšanja vsakodnevnega življenja, vzpodbujanju raziskav in vzpodbujanju bolniku prijazne zdravstvene politike.


Foto: arhiv Družine / T. S.