Po svežih podatkih Slovenskega statističnega urada sodeč je preteklo leto našo demografsko statistiko izrazito zaznamovala epidemija covida-19. Ukrepi za njegovo zajezitev so povzročili več notranjih selitev, manj porok in razvez, visoka umrljivost pa je imela za posledico ...

... najvišji negativni prirast po letu 1945

Pozitivni prirast je Slovenija prejšnje leto izmerila le v tretjem četrtletju. V celotnem letu je znašal 5.249 oziroma -2,5 na 1.000 prebivalcev, bil pa je posledica nadpovprečno visoke umrljivosti novembra in decembra, ko smo se pri nas soočali z drugim valom umrljivosti zaradi epidemije.

V preteklem letu je umrlo 3.800 prebivalcev več, kot povprečno v letih 2015-2019, kar 24.016. Najvišja je bila umrljivost v zadnjem četrtletju leta, kar 66 % večja kot v povprečju enakega obdobja zadnjih 4 let.

V letu 2020 se je rodilo 18.767 otrok,3 % manj kot leto poprej, največ v tretjem četrtletju, 5.141.

Manj porok in manj razvez

Zakonskih zvez je bilo sklenjenih 5.214, kar je 22 % manj kot leta 2019, manj pa je bilo tudi razvez, 1,774, kar je 22 % manj kot leto prej.

Dnevno smo sklenili 28 zakonov in jih obenem 11 razvezali. FOTO: Tatjana Splichal

Več selitvenega prirasta in notranjih selitev

Z večjim selitvenim prirastom se je Slovenija soočala skozi vse preteklo leto, najvišji je bil v tretjem četrtletju, ko se je priselilo 11.071 več prebivalcev, kot se jih je odselilo.

Tudi sprememb prebivališča znotraj Slovenije je bilo za 42 % več kot leta 2019. Te so bile v največji meri povezane z ukrepi za zajezitev epidemije, saj se je veliko prebivalcev zaradi prepovedi gibanja med občinami odločilo za prijavo spremembe (največkrat začasnega) prebivališča v drugi občini.