Zelo razširjena je navada, da kmetje na god sv. Antona prinesejo v dar in k blagoslovu prašičje krače, pleča in klobase, ki jih nato »licitirajo«. Sv. Antonu Puščavniku je v Sloveniji posvečenih enajst župnijskih in dvajset podružničnih cerkva ter ogromno oltarjev in znamenj.

Sv. Antonu Puščavniku je v Sloveniji posvečenih enajst župnijskih in dvajset podružničnih cerkva ter ogromno oltarjev in znamenj.

Sv. Antona upodabljajo kot starčka s palico in knjigo, včasih nosi palico v obliki črke T, t. i. Antonov križ, na njej pa ima navezan zvonček. Pogosto je upodobljen s svinjo ali tudi demoni, ponekod ga ljubkovalno imenujejo »sv. Anton s prašički«.

Koptska ikona sv. Antona Puščavnika. FOTO: Wikipedia

Sin bogatih staršev iz Egipta

Anton je bil sin bogatih staršev. Rodil se je leta 251 v Srednjem Egiptu. Po smrti staršev, ki so mu prav mlademu umrli, je nekoč slišal pridigo o bogatem mladeniču. Zazdelo se mu je, kakor da je on tisti bogati mladenič, ki mu Gospod naroča: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj« (Mt 19,21). Anton je tako naredil. Oskrbel je svojo mlajšo sestro, imetje razdal revežem in šel v puščavo.

»Sv. Anton s prašički«. FOTO: Wikipedia

V puščavi ga je hudobni duh skušal z najrazličnejšimi hudimi skušnjavami. Po neki takšni strahotni uri stopi Anton pred svojo celico, vije roke in iz dna srca kliče proti nebu: »Gospod, rad bi bil popoln, pa ne morem, ne morem; moje misli me motijo in kvarijo.« Tedaj zasliši glas: »Če hočeš biti prijeten Gospodu, moli; in če ne moreš moliti, potem delaj! Naj ti ne počiva ne roka ne srce!«

Podružnična cerkev sv. Antona Puščavnika v Goleku pri Dragatušu. FOTO: Ivo Žajdela

Dosegel je častitljivo starost

»Mož Božji«, puščavnik Anton, je zaslovel po vsem rimskem cesarstvu. Sam cesar Konstantin mu je s svojimi sinovi pisal pismo s prošnjo, naj bi ga razveselil s svojim odgovorom. Antonovi učenci so se čudili tako veliki časti, ki je doletela njihovega učitelja. Anton jim je odgovoril: »Kaj bi se čudili, če piše umrljiv človek prav tako umrljivemu človeku. Čudite se, da je sam Bog zapisal nam v svetem pismu svojo postavo in nam govoril po svojem edinorojenem Sinu.«

Sv. Anton, čigar najbolj značilna čednost je bila ponižnost, je umrl star 105 let.

Ko je v devetdesetem letu videl puščavnika Pavla iz Teb (njegovega godu se spominjamo 15. januarja), je vzdihnil: »Jaz še imena puščavnik nisem vreden.« Saj, ponižnost je bila Antonova najbolj značilna čednost. Umrl je star 105 let.

Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika v Brezovici pri Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Pogosto ime

Po navedbi Statističnega urada na dan 1. januarja 2025 je v Sloveniji 13.807 moških po imenu Anton, 465 po imenu Tone, 273 z imenom Antonio in 15 Tončijev. Med ženskami imamo 3.713 Antonij in 304 Tončke.

Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika v Železnikih. FOTO: Ivo Žajdela

Na praznik sv. Antona Puščavnika goduje tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik: z uredništva Družine mu želimo še obilo blagoslova pri njegovem delu!