Dan po Marijinem vnebovzetju goduje sveti Rok. Če bi iskali njegov življenjepis, bi težko kaj našli, vsi pa omenjajo, da je zdravil bolnike s kugo, katere se je nalezel tudi sam. Vendar ni hotel biti nikomur v breme, zato se je zatekel v osamljeno zatočišče sredi gozda, kjer sta zanj skrbela angel in pes, ki mu je nosil kruha. Rok je ozdravel in se vrnil v rodno francosko mesto Montpellier. Zaradi bolezni ga niti sorodniki niso prepoznali, imeli so ga za ovaduha, zato so ga vrgli v ječo, kjer je tudi umrl.



Sveti Rok je zavetnik kožnih bolezni, starostnih tegob in vseh, ki pri svojem delu uporabljajo ostro orodje (šivilje, tesarji, žanjice). Nekoč so si ti obrtniki na dan svetega Roka vzeli prosto.

V ljubljanski nadškofiji mu je posvečenih okrog 20 cerkva, mariborski 4, v koprski pa 4 župnijske in 3 podružnične cerkve. Roka pa slovesno praznujejo tudi v Selu na Vipavskem, čeprav je tamkajšnja cerkev posvečena sv. Mihaelu, v njej pa je shranjen dragocen baročni križ z zavetnikom vasi sv. Rokom.

Nekaj je pri nas tudi romarskih poti, na Hrvaškem pa je sveti Rok celo deželni zavetnik.

Foto: splet / Wikipedia