Knjiga S polževo hitrostjo avtorja Maurizia Botte je navdihujoč duhovni vodnik za vse, ki si želite ustaviti tempo življenja in znova odkriti srečo v preprostosti. V svetu, kjer prevladuje hitenje, nas avtor s petimi poglobljenimi meditacijami uči, kako se naučiti živeti počasneje, najti ravnovesje ter prisluhniti sebi in naravi.

Knjiga nas spodbuja, da se ustavimo, zadihamo in si dovolimo trenutke tišine, ki so ključni za duhovno rast. Ob branju se boste vprašali, kdaj ste se nazadnje ustavili, občudovali lepoto umetnosti, začutili moč petja ali se preprosto prepustili radosti bivanja.

V svetu, ki nas potiska v stalno hitenje, nas polž spominja, da je umirjenost pot k srečnejšemu in bolj izpolnjenemu življenju.

Ustavimo se za trenutek. Zdaj pa pomislimo, kako pogosto se znajdemo tako preobremenjeni z dolžnostmi in roki, s potrebo po tem, da smo vedno na voljo in na pravi poti, da pozabimo zadihati, posvetiti čas sebi. Kolikokrat torej ne poskrbimo, da bi našli pravo ravnovesje med hitrostjo in počasnostjo, si ne dovolimo trenutkov tišine in dolgočasja, dveh dimenzij, ki se ju tako bojimo, a sta tako potrebni in neizogibni? Kdaj smo se nazadnje ustavili, da bi razmišljali o svoji sreči, da bi razmišljali o čudesih okoli in v nas, o lepoti umetnosti, starodavni moči petja, polnosti čistosti, ki pomeni osvoboditev od posesti v vsakem odnosu, tako v ljubezni kot v prijateljstvu? V trpečem svetu, v katerem se je človek postavil nad vsa bitja, bi se morali s ponižnostjo učiti od malega polža, kako delovati v skladu z naravnim ritmom, ga ponovno odkriti, mu prisluhniti in ga spoštovati. Vabljeni na pot – s polževo hitrostjo …

O avtorju:

Maurizio Botta je začel svojo pisateljsko pot z uspehom cikla petih katehez. Mladi duhovnik nas s sodobnim pogledom na svet z rahločutnostjo in iskrenostjo vabi k meditaciji o vidikih vsakdanjega življenja, ki so pogosto samoumevni, vendar temeljni za ponovno pridobitev prostora spokojnosti v blaznosti našega časa.

Odlomek iz knjige:

Modrost srca pomeni znati šteti dneve, mi pa hočemo z vso hitrostjo drveti naprej, kljub reku, ki pravi, da tisti, ki hiti, prej pride do groba. Polž se svojih poti loteva počasi, a nikoli leno. Prav tako naglica ne pomeni nujno, da se nam zares mudi. Tako kot je lenoba izkrivljenje počasnosti, sta naglica in vznemirjenost izkrivljenje hitrosti. Lahko rečemo, da hitenje in vznemirjenje hodita vštric z lenobo, medtem ko se umirjenost in potrpežljivost povsem skladata s hitrostjo.