Foto: Tatjana Splichal

Bister um, iskriv humor, globoke misli, ki v srcih dolgo odmevajo. Odgovoren, delaven, skrben, skromen, predan. Hribolazec in morjeplovec. Človek z veliko začetnico … S temi in podobnimi besedami župljani župnije Ljubljana Polje opisujejo svojega nekdanjega župnika Antona Marklja, med njimi je preživel kar 31 let. Kako močno sled je pustil, se je pokazalo sredi aprila na običajni delovni ponedeljkov večer, ko so mu – po skoraj dvajsetih letih, odkar ni več v tej župniji – pripravili slavje ob 80-letnici življenja. Veliko cerkev Marije Device so napolnili Poljci od blizu in daleč, vsem je bilo skupno, da so na »cerkvenem dvorišču« odraščali v času njegovega župnikovanja v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja.

»Mornar tudi na suhem«

Zadnjih pet let je duhovni pomočnik v župniji Stari trg pri Ložu; je tudi kancler stolnega kapitlja in sodnik metropolitanskega sodišča. Še vedno rad planinari, njegovo delovno sobo krasi tapeta s fotografijo njemu drage planine Zajamnik, na katero ga veže desetletja spominov in kamor se še vedno rad povzpne. In če mu je mama že v otroštvu zatrla sanje, da bi postal mornar – morje je videl šele pri 17 letih – so ga poljski mladinci navdušili za jadranje, naredil je tudi izpit za skiperja in za poletje ima v koledarju štiri skupine, ki jih bo z jadrnico odpeljal na odprto morje. Zdaj ve, pravi, »da sem lahko kot duhovnik tudi mornar. Mornar tudi na suhem.« Kakor se gornik z vrha razgleduje po dolini, s hvaležnostjo ponavlja: »Dano mi je bilo! Kolikokrat se ustavim pred oltarjem, gledam po cerkvi po ljudeh in si rečem: 'Trenutek, stoj, tako si lep'!«

Več o Antonu Marklju in o tem, kaj o njem menijo njegovi župljani, si preberite v novi številki Družine.