»Da bi skupaj zmolili križev pot Slovencev in ohranili spomin na tragične dogodke po končani drugi svetovni vojni,« je na vprašanje, zakaj ravno Kočevski rog, odgovoril župnik župnij Sv. Duh pri Škofji Loki in Žabnica Franci Alič. FOTO: Tatjana Splichal

»Da bi skupaj zmolili križev pot Slovencev in ohranili spomin na tragične dogodke po končani drugi svetovni vojni,« je na vprašanje, zakaj ravno Kočevski rog, odgovoril župnik župnij Sv. Duh pri Škofji Loki in Žabnica Franci Alič. S križevim potom so se spomnili novodobnih slovenskih mučencev in tudi storilcev zločinov.

Petnajst postaj križevega pota Slovencev – lesenih skulptur – je leta 1998 z motorno žago naredil kočevski akademski kipar Stane Jarm. FOTO: Tatjana Splichal

Hrastova debla razodevajo trpljenje Boga in človeka

Petnajst postaj križevega pota Slovencev – lesenih skulptur – je leta 1998 z motorno žago naredil kočevski akademski kipar Stane Jarm, »ki je bil vse življenje duhovno povezan s kočevsko deželo in je tragedijo povojnih pomorov izrazil v hrastovih deblih, ki razodevajo trpljenje Boga in človeka,« kot je pojasnil župnik Alič.

Verniki in duhovniki iz škofjeloške dekanije so se na postno romanje v Kočevski rog odpravili s štirimi avtobusi. FOTO: Tatjana Splichal

Ohranjanje spomina na trpljenje ter molitev za mir in spravo

Utegne se zgoditi, da bo dekanijsko romanje v Kočevski rog postalo tradicionalno. »Spomin na pretekle dogodke se ne ohranja samo v knjigah, ampak zlasti v človeških srcih, zato se je na koncu porodila želja, da bi vsako leto na tiho nedeljo poromali na ta kraj trpljenja in ohranjali spomin na trpljenje ter molili za mir in spravo,« je poudaril župnik Franci Alič.

Romanje bi utegnilo postati tradicionalno. FOTO: Tatjana Splichal

Več fotografij Tatjane Splichal si oglejte v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).

1/15