V soboto pred cvetno nedeljo se pri nas v Domu zbere lepo število predvsem članic Vincencijeve konference sv. Jožefa, ki se jim pridružijo mladi iz župnije ter seveda naši stanovalci. Tako je bilo že pred odprtjem Doma, v okviru župnije, ko pa so se leta 2008 vselili prvi stanovalci, smo v izdelovanje cvetnonedeljskih butaric vključili tudi njih. Njihovi prsti, nekateri že okoreli, nekateri mladostno spretni, spletajo zelenje na leskove šibe, vmes vpletejo rožo iz krep papirja, cvetočo drenovo vejico in pisane trakove. Nekateri rabijo pri tem pomoč, nekateri le opazujejo izdelavo, vsi pa so polni zgodb, doživetij.

Naši stanovalci prihajajo iz različnih krajev v Sloveniji in vsak malo po svoje povedo, kako se dela butara, katere vrste lesa je treba uporabiti, kako so nekoč fantje tekmovali, kdo bo imel večjo butaro, ali dekleta, katera bo imela lepše okrašeno. Povedo, da je bilo posebej dragoceno, če je imel kateri vpleteno jabolko ali celo pomarančo. Mladim so tovrstne prigode zanimive, a hkrati nekoliko tuje, saj si težko predstavljajo, da je navadno jabolko lahko tako dragoceno. Hvaležni smo za vse lepe skupne trenutke, ko se generacije družijo v tako prijetnem delovnem vzdušju.

Nasmejani obrazi udeležencev. FOTO: Miha Lokovšek

V butari, ki jo bodo v nedeljo odnesli k sveti maši, ni vpleteno le zelenje in okrasje, temveč se v njih prepletajo generacije, dobra dela, veselo druženje, molitve – vse to v spomin Kristusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem in v pričakovanju velike noči.