V soboto, 3. decembra, so v Zavodu sv. Terezije v Vidmu Dobrepolje praznovali deseto obletnico. Mašo je v kapeli doma daroval nadškof Stanislav Zore, ki se je vodstvu doma in vsem zaposlenim zahvalil za njihovo delo ter ljubečo skrb za varovance, slednjim pa zaželel prijetno bivanje v svojem drugem domu.

Kraj molitve

Vse zbrane je povabil tudi k molitvi: »In tukaj so danes kraji molitve. Kraji, iz katerega se dvigata k Očetu vedno znova prošnja in klic za vse tisto, kar potrebujete vi, za tisto, kar potrebujejo ti, ki skrbijo za vas, uslužbenci tega doma, za vse tisto, kar potrebuje župnija, za vse tisto, kar potrebuje naša krajevna Cerkev in kar potrebuje naš narod. Vsak dan molite za vse te potrebe in jih izročajte božji dobroti in Njegovi velikodušnosti. Naj bo ta dom kraj molitve. Naj bo ta kapela za tiste, ki lahko pridete sem, prostor vsakdanjega srečanja z Gospodom Jezusom.«

Po maši je bil krajši kulturni program, ogled doma in razstave izdelkov stanovalcev. Direktorica zavoda Sabina Hočevar Lenarčič je spomnila, kako drzna je bila ideja za izgradnjo doma in koliko preudarnosti je bilo potrebne, da so premagali krize, s katerimi so se spopadali, koliko poguma, da so dobili boj z naravo, poplavami in birokracijo. »Potrebna je bila mladostniška neugnanost, da je iz ideje zrasel dom, v katerega so polni zagnanosti vstopili prvi zaposleni in stanovalci.«

Preizkušnje zavoda

Dom je bil namreč dvakrat poplavljen, najhuje leta 2010, ki jim je skoraj v celoti zalilo spodnji del doma, kjer imajo tudi kuhinjo. Omenila je na dogodke: številna romanja, srečanja domov, praznovanja rojstnih dni, pevske nastope, kulturne prireditve, športne igre, praznovanja cerkvenih in državnih praznikov, piknike, silvestrovanja, redna medgeneracijska sodelovanja s šolo in vrtcem, kmetijska opravila (ličkanje koruze, sušenje čaja, luščenje fižola), vsakodnevne dogodke: telovadbo, pevske vaje, izdelovanje različnih izdelkov, pogovorne ure, bralne urice, vsakodnevno mašo.

Dejavnosti

V zadnjih dveh letih so med drugim organizirali srečanje domov dolenjske regije, zasteklili zgornjo teraso, popolnoma obnovili klet po poplavah, kupili sosednje zazidljivo zemljišče (kjer je na po vojni zaplenjeni župnijski zemlji stal hlev, celo zemljišča pa so jim zdaj prodajalci hudo zasolili), od države pa so odkupili tudi mansardo, tako da je dom zdaj v celoti njihov.



Dom z 80 stanovalci spada med manjše, kar je iz ekonomskega vidika slabost, saj kuharja, bolničarko, medicinsko sestro, socialno delavko, delovno terapevtko, računovodjo ali direktorja potrebujejo pa če je dom za 30 ali 300 stanovalcev. »Ko pa pogledamo posameznega stanovalca, je manjši dom velika prednost. V ospredje stopi posameznik s svojimi potrebami in željami. Vseh morda ne moremo zadovoljiti, se pa trudimo, da je slišan vsak, pa naj govori glasno ali pa je morda še bolj zgovoren njegov molk.

Nekaj vzpodbudnih misli je povedal tudi Brane Brodnik, ki je že od začetka predsednik sveta zavoda. V imenu zaposlenih je govorila Andreja Prijatelj, ki je dejala, da prizna, da je delo v domu večkrat zelo težko, polno skrbi, da pa vse postane drugače, ko v veri vidi v varovancih trpečega ali vstalega Jezusa.

O Zavodu sv. Terezije

Zavod sv. Terezije je bil ustanovljen leta 2006 in nudi celodnevno oskrbo 77 stanovalcem. V prostorih doma se izvajajo vsakodnevno institucionalno varstvo starejših, zdravljenje in zdravstvena rehabilitacija, zdravstvena nega ter specialistična zdravstvena dejavnost.

V posameznih nadstropjih so oddelčne jedilnice in čajne kuhinje. Velika jedilnica v pritličju nudi možnost organizacije različnih dogodkov. Za boljše in pestro bivanje poskrbijo razne tedenske aktivnosti ter obiski zunanjih skupin, kot so pevski zbori, otroci iz vrtcev in šol, člani raznih društev … Željo po doseganju in zapolnjevanju duhovnih potreb, miru, sprostitvi in trenutkih samote lahko stanovalci zadovoljijo v kapeli sv. Terezije.

V kleti so ambulanta, kuhinja, pralnica, delovna terapija in fizioterapija ter knjižnica. Imajo tudi frizerski salon, ki je namenjen stanovalcem in zunanjim obiskovalcem.

Zavod se vključuje tudi v okolico in pomaga tistim, ki živijo v domačem okolju. Omogočena je tudi priprava hrane zunanjim odjemalcem.

Foto: Ivo Žajdela