Tudi Družina je v zadnji številki pisala o odločitvi ustavnega sodišča glede pobude muslimana Almira Talića, ki je pod vprašaj postavil slovenske dela proste dneve, češ da so diskriminatorni, saj so med njimi le krščanski prazniki, ne pa tudi prazniki drugih verskih skupnosti. Kot je znano, ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti zakona o praznikih in dela prostih dnevih in je Talićevo pobudo zavrnilo tudi z argumentom, da je ureditev tega področja stvar proste presoje zakonodajalca, ta pa »lahko uredi dela proste dni kot izraz identitete ljudi, ki zgodovinsko živijo na območju sedanje države in so povezani z izročilom evropskega prostora«.

Na dogajanje se je odzvala tudi Islamska skupnost v republiki Sloveniji, ki je bila z odločbo ustavnega sodišča seznanjena iz medijev in pri njej ni sodelovala. V sporočilu za javnost se »v celoti distancira od pobude Almira Talića in posledično tudi od odločitve Ustavnega sodišča RS«. Nihče od imamov, ki so zaposleni v Islamski skupnosti, pobudnika ustavne presoje ne pozna in ga niso našli v evidenci svojih članov. Ali je bila pobuda zastavljena kot znanstvena raziskava ali kot želja po praktični uveljavitvi religije, v Islamski skupnosti ne morejo presoditi, jasno pa je, da se pobudnik ni obrnil na organe Islamske skupnosti glede vprašanj, ki so bila sprožena na njegovo pobudo, kar v skupnosti obžalujejo, saj »v konkretnem primeru ne gre samo za vprašanje posameznika, temveč za pravice (registrirane) verske skupnosti in njenih članov pri svobodnem prakticiranju religije«.

»Nihče, ki je razumen, ne more nasprotovati pravici kristjanov v zvezi z njihovimi prazniki in prostimi dnevi v Sloveniji. Še zlasti ne s katoliškimi,« so prepričani v Islamski skupnosti, kjer želijo to stališče posebej poudariti, »ker so se po sprejetju odločitve ustavnega sodišča pojavile določene razlage, ki niso v skladu z demokratičnimi vrednotami. V Islamski skupnosti se nikoli nismo borili za svoje pravice na račun drugih verstev in takšni usmeritvi nameravamo dosledno slediti tudi v prihodnje.«

Navedli pa se še en razlog za distanciranje ob Talićeve pobude: po mnenju Islamske skupnosti v RS »materija, ki je bila predmet pobude, ni materija, o kateri bi moralo odločati Ustavno sodišče RS, oziroma ne gre za vprašanje, ki bi terjalo sodno intervencijo. V slovenski družbi namreč še ni bil izčrpan (strokovni, verski, etični in tudi pravni) dialog glede obeleževanja praznikov s strani vernikov, ki pripadajo religijam, ki niso večinsko zastopane, zato se nam zdi vsak korak v smeri sodnega uveljavljanja pravic (četudi ustavnih) nepotreben. Odprt strokovni in kulturni dialog mora namreč potekati dalj časa, vključevati mora izmenjavo mnenj med pristojnim institucijami (Vlada RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), strokovno javnostjo in verskimi skupnostmi, zlasti pa mora vključevati vse v Sloveniji registrirane verske skupnosti, ki se srečujejo s podobnimi težavami.«

V Islamski skupnosti ugotavljajo, da ima več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije težavo pri zagotavljanju prostih dni ob svojih velikih verskih praznikih, zato izražajo pričakovanje, da bo do tvornega dialoga vendarle prišlo in da bo Republika Slovenija to področje uredila. Kot primer ustrezne rešitve navajajo ureditev na sosednji Hrvaški, ki ima v svojem zakonu o praznikih in dela prostih dnevih člen, po katerem imajo »državljani Republike Hrvaške, ki praznujejo božič 7. januarja, islamske veroizpovedi v dneh ramazanskega bajrama in kurban bajrama ter judovske veroizpovedi v dneh roš hašane in jom kipurja, … pravico ne delati«, imajo pa pravico do izplačila plače. To ureditev podpira tudi delovna zakonodaja.

Hrvaški primer se Islamski skupnosti v Sloveniji zdi ena izmed primernih rešitev tudi za Slovenijo, zato od pristojnih pričakujejo, da bodo področje dela prostih dni ustrezno uredili, ne da bi posegali v že obstoječe pravice pripadnikov drugih veroizpovedi.