Raziskava je nastala pod mentorstvom profesorice Eve Lajevec, pri delu pa sta sodelovali tudi ravnateljica NUK-a dr. Jana Kolar in dr. Hend Mahgoub s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je Narodna in univerzitetna knjižnica zapisala v sporočilu za javnost. 

Projekt NUK »Od rokopisa do besede«, posvečen prepisu Kosovelove rokopisne zapuščine, so predstavili Jana Kolar, Marijan Rupert, Ajda Zavrtnik Drglin, Ivanka Učakar in Manca Boh. FOTO: Maj Blatnik, NUK

Kaj razkrivajo črnila v Kosovelovih rokopisih?

V raziskavi je med drugim izhajala iz domneve, da je pesnik zaradi skromnih razmer uporabljal omejeno število pisal in črnil. Prav kemična analiza teh materialov je omogočila vpogled v časovno umeščanje njegovih del. Preučenih je bilo približno 50 datiranih in nedatiranih rokopisov, pri čemer so raziskovalci zaznali več skupin črnil, ki jih je mogoče povezati z različnimi obdobji pesnikovega ustvarjanja.

Ugotovitve kažejo, da so pesmi različnih slogov – od impresionizma in ekspresionizma do konstruktivizma – najverjetneje nastajale istočasno oziroma v razmeroma kratkem obdobju. To potrjuje domnevo, da se Kosovelov literarni razvoj ni odvijal po strogo ločenih ustvarjalnih fazah.

Ugotovitve nakazujejo, da je Srečko Kosovel pesmi različnih slogov ustvarjal v podobnem časovnem obdobju, in sicer približno dveh let. Raziskava tako odpira možnost, da se njegovi različni ustvarjalni pristopi niso razvijali eden za drugim, temveč so se med seboj prepletali.