Papež Benedikt XVI. je včeraj dopoldne sprejel člane diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. Kot so poročali pri vatikanskem radiu, je sveti oče svoj nagovor diplomatom postavil v teološko-okoljevarstveni okvir, pri čemer je takoj naglasil, da je katoliška Cerkev odprta vsem ljudem, narodom in državam, ker v Bogu obstaja zato, da bi bila v službi vsem. Tako zastavljen okvir je svetemu očetu dal izvrstna izhodišča za nizanje ključnih vprašanj našega časa in oblikovanje odgovorov na sedanje izzive.

Izhodišča zanje so nakazana v papeževi okrožnici ‘Ljubezen v resnici’, v kateri papež pravi, da so najgloblje korenine ključnih problemov našega časa v bistvu v današnji sebični miselnosti, ki pozablja na meje, ki jih ima vsako bitje. Ta miselnost danes ogroža celotno stvarstvo. Med najbolj perečimi vprašanji je sveti oče navedel naslednje:

Na prvo mesto je postavil zapuščino propadlih materialističnih in ateističnih režimov, ki so za seboj pustili globoke rane ne le na ravni dostojanstva in svobode oseb in narodov, ampak tudi v naravi, ko so onesnažili zemljo, vode in zrak. Po papeževih besedah zanikanje Boga ne zmaliči le svobode človeške osebe, ampak razdejanji tudi stvarstvo. Zato varovanje okolja ni le estetsko vprašanje, ampak je predvsem moralna zahteva, ker je tudi narava izraz ljubezni in resnice, ki prihajata od Boga.

Dve naslednji veliki vprašanji sta varovanje okolja in pravična uporaba zemeljskih dobrin. Reševanje obeh vprašanj je potrebno postaviti v nove mednarodne okvire, ker zemlja nudi dovolj hrane za vse njene prebivalce.

Sledi vprašanje nasilja, je dejal sveti oče diplomatom. Na tej ravni je potrebno delovati na temelju pravičnosti, solidarnosti in z državniško daljnovidnostjo, zlasti ko nasilje izhaja iz verskih nagibov.

Vsi navedeni in drugi problemi človeštva, je nadaljeval papež, imajo svoje najgloblje korenine v moralnem redu. Zato je to vprašanje potrebno reševati na vzgojni ravni, ker samo tako lahko učinkovito spremenimo miselnost ljudi in vzpostavimo nove sloge življenja. Na tej ravni pa lahko največ stori skupnost verujočih. Da bo to možno in učinkovito, je verujočim potrebno priznati vlogo v javnosti. Na tem mestu je sveti oče ponovno obsodil nove oblike laicističnosti v zahodnih krogih, ki na osnovi iztirjenega relativizma opravičujejo nasilje nad verniki in na ta način onesnažujejo ‘človeško ekologijo’. Papež je spodbudil razmišljanja o pozitivni laičnosti, ki bo odprta in bo temeljila na pravični avtonomiji svetnega in duhovnega reda.

V zaključnem delu govora je sveti oče nanizal vrsto odprtih vprašanj in posebej pohvalil sporazum med Hrvaško in Slovenijo o mejnih vprašanjih na morju in kopnem. Svoj govor je zaključil z mislijo sv. Pavla, ki je zapisal, da vse stvarstvo trepeta in trpi v pričakovanju dokončnega razodetja našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je prvorojenec vsega stvarstva. Naj nam Njegova luč in moč pomagata spoštovati človeško ekologijo, ker je knjiga stvarstva le ena in nedeljiva.


Kot so sporočili z Vatikanskega tiskovnega urada, ima Sveti sedež vzpostavljene diplomatske odnose s 178 državami.

9. decembra lani sta diplomatske odnose med državama vzpostavila Sveti sedež in Ruska federacija, in sicer na ravni apostolske nunciature v Rusiji in veleposlaništva Ruske federacije pri Svetem sedežu. V času papeževanja Benedikta XVI. od leta 2005 so diplomatske odnose s Svetim sedežem vzpostavile štiri države, in sicer Črna gora, Združeni arabski emirati, Bocvana in Ruska federacija. Trenutno je približno 80 držav, ki imajo diplomatsko predstavništvo s sedežem v Rimu. Po svetu deluje 101 apostolska nunciatura.

Med drugim je Vatikan v letu 2009 podpisal sporazum z nemško pokrajino Schleswig-Holstein za urejanje pravnih razmer med katoliško Cerkvijo in pokrajinsko oblastjo, glede urejanja premoženjskih vprašanj pa je Sveti sedež podpisal dopolnjen sporazum z Avstrijo. Do ratifikacije sporazuma je prišlo tudi z Brazilijo, sprejet pa je bil še denarni sporazum med Vatikansko mestno državo in Evropsko zvezo.

178 državam, s katerimi ima Sveti sedež sedaj vzpostavljene diplomatske odnose, je potrebno prišteti še diplomatske odnose z Evropsko zvezo, s Suverenim malteškim viteškim redom in z Organizacijo za osvoboditev Palestine. Kar zadeva mednarodne organizacije, je Sveti sedež država opazovalka pri Organizaciji Združenih narodov in država članica sedmih organizacij in agencij Združenih narodov. Kot država opazovalka sodeluje še v osmih drugih organizacijah, država članica ali država opazovalka pa je še v petih lokalnih organizacijah.