Njihov dnevni center na Kongresnem trgu, kjer vsak dan nudijo brezdomcem topel obrok, higieno, oblačila in »košček doma«, kot sami rečejo, morajo zapreti. Kljub mnogim prizadevanjem in vlogam za pomoč so se znašli v stiski, saj nimajo novega prostora, kamor bi lahko preselili svoje dejavnosti.

Uršulinke pogodbe ne bodo podaljšale

Leta 2006 so uršulinke Društvu prostovoljcev VZD brezplačno dale v najem velike prostore, ki so jih prenovili in v njih uredili dnevni center, kasneje pa tudi zavetišče za sedem brezdomcev. Po sedemnajstih letih pa so se odločile, da pogodbe za najem teh prostorov ne bodo podaljšale.

Dnevni center v teh prostorih kljub temu, da je že potekel rok za izselitev, še vedno deluje, zaradi česar so uršulinke sprožile tožbo proti Društvu prostovoljcev VZD. 

Provincialna predstojnica s. Anka Kogelnik nam je v sredo, 25. oktobra, v izjavi za javnost pojasnila njihovo odločitev. Več.

Pri društvu kljub temu vztrajajo. Pojasnjujejo, da najrevnejšim, ki so že tako ali tako brez doma, ne morejo zapreti vrat. Poleg tega so zavezani 5-letni pogodbi v okviru mreže Javnih socialnovarstvenih programov. Odgovorne se čutijo tako za več sto brezdomcev, kot za zaposlene, ki program izvajajo.

 V podhodu, ki povezuje Kongresni trg in Maximarket, se v kletnih prostorih uršulinskega samostana, ki ga vidimo zgoraj, nahaja Dnevni center za brezdomce z vhodom iz podhoda. FOTO: M. P. 

Skrb za najbolj uboge

Društvo VZD nujno potrebuje nadomestno rešitev, saj je izguba prostorov ne le udarec za brezdomce, ampak tudi za zaposlene in prostovoljce v društvu ter navsezadnje tudi za katoliško skupnost, saj gre za skrb za najbolj uboge in ranljive v naši družbi, ki jo izvajajo verni laiki. 

Dnevni center se nahaja v središču Ljubljane v Plečnikovem podhodu med Plečnikovim in Kongresnim trgom, kjer se zadržuje veliko brezdomcev. Odprt je vsak delovni dan dopoldne od 8. do 10. ure, popoldne pa od treh do sedmih zvečer. Letos do konca avgusta ga je obiskalo že več kot 600 različnih brezdomcev.

Brezdomec, ki čaka, da se Dnevni center popoldne spet odpre. Povedal nam je, da se je prišel obrit in stuširat, popoldne bo v dnevnem centru preživel tako, da bo pomagal lupit korenje in krompir, ostal bo do večerje. FOTO: M. P. 

Zaman iskali rešitev težave

Društvo prostovoljcev VZD se je pred nekaj meseci, ko so izvedeli, da se bodo morali izseliti, obrnilo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za javno upravo, na Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in seveda tudi na Mestno občino Ljubljana. Kot so povedali pri VZD, so tam njihovo prošnjo za pomoč zavrnili z obrazložitvijo, da občina nima prostorov za tako dejavnost in da bo za brezdomce poskrbljeno z gradnjo novega zavetišča, ki bo nadomestilo obstoječe prostore za brezdomce na Poljanski cesti. Vodstvo Dnevnega centra za brezdomce pri tem poudarja, da se s tem ne bo rešilo storitev, ki jih ponuja dnevni center za več kot 600 brezdomcev (topli obroki, pralnica, tuš, vključevanje brezdomnih v delo), poleg tega pa se obstoječe zavetišče na Poljanski cesti po njihovih besedah že sedaj sooča s pomanjkanjem kadra.

Obrnili so se tudi na cerkvene institucije

Predsednik društva lazarist Peter Žakelj se je za pomoč pri rešitvi teh težav obrnil tudi na več različnih cerkvenih organizacij: na Konferenco redovnih ustanov Slovenije, Karitas, SŠK, nadškofijo Ljubljana in nunciaturo. Edina, ki jim je ponudila možno rešitev, je bila nadškofija Ljubljana, in sicer so jim ponudili prostore v Stožicah, ki pa zaradi oddaljenosti od centra za dnevni center za brezdomce niso primerni, so povedali pri VZD.

Brezdomcem v Vincencijevi zvezi dobrote vračajo dostojanstvo. FOTO: arhiv VZD

Poleg denarja za nakup novega prostora se pojavljajo težave glede najdbe primerne lokacije, za katero bi dobili potrebna dovoljenja.

Uršulinke svoje odločitve niso pojasnile

Ta situacija pušča društvo brez alternativnih rešitev, zato kljub tožbi zaenkrat ostajajo v kletnih prostorih v lasti uršulink.

Za pojasnilo, zakaj pogodbe za najem ne bodo podaljšale in kaj nameravajo s prostori v prihodnje, smo z Družine prosili uršulinke. Provincialna predstojnica s. Anka Kogelnik nam je odgovorila, da zadeve ne želijo komentirati.

V čakanju na čudež

Predstojnik lazaristov Robert Petkovšek je za Družino izjavil: »Dosedanjim gostiteljicam zavetišča je sv. Vincencij, »oče ubogih«, hvaležen za dobroto, s katero so v svojih prostorih brezdomkam in brezdomcem dolga leta nudile dom in s tem delale evangelij živ – služenje ubogim je bistvo evangelija. In čeprav je iskanje novih prostorov »misija nemogoče«, verjamem v čudež. Tistemu, ki hoče narediti nekaj dobrega, Bog vedno odpre vrata – to je »železno pravilo«. Verjamem, da je delo prostovoljcev Božje delo. Za veliko noč letos se je na njihovih vratih pojavil brezdomec z ranami do kosti, ki so se mu dnevi iztekali. Drugje je bil zavrnjen, v zavetišču pa je zadnje dni življenja dobil svoj dom, prejel je zakramente, prostovoljci so ga na Žalah pospremili v novo življenje. Ta Nihče je imel ganljivo slovo – on bi lahko bil jaz, nekdo izmed mojih najdražjih, kdorkoli izmed nas. Ob stiski bližnjih se izkažem, kdo sem. Hvala Bogu za Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. In hvala Bogu za dobrotnike in dobrotnice.«