Prazne obljube države 

Direktor SunContract mag. Gregor Novak je uvodoma opozoril na neizpolnjene obljube Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), izrečene dobaviteljem elektrike januarja 2024 glede ureditev financiranja net-meteringa. Na pobudo SunContract so dobavitelji v okviru Energetske zbornice Slovenije (EZS) spomladi leta 2024 na MOPE naslovili vsebinske predloge za povrnitev stroškov net-meteringa. Zahtevano so delno upoštevali v predlogu zakona, ki je bil v javni obravnavi februarja 2025, pri čemer so povračilo omejili zgolj na gospodinjske odjemalce. Poleti 2025 pa so dobavitelje obvestili, da so povrnitev stroškov net-meteringa izločili iz predloga zakona.

Nerazumljive in nejasne odločitve MOPE

Po izračunih MOPE so skupni stroški vseh dobaviteljev v letu 2024 znašali 21 milijonov evrov. Letos bo net-metering povzročil že od 35 do 40 milijonov evrov izgub, ocene za prihodnje leto so 60 milijonov evrov. Samo za SunContract to predstavlja 2 milijona evrov v letu 2024 ter 1,3 milijona evrov za prvo polovico letos. Takšno breme onemogoča normalno poslovanje, ni trajnostno in ni dolgoročno vzdržno.

SunContract je že junija 2024 vložil zahtevo za ustavno presojo in opozarjal na resne posledice neukrepanja MOPE, a Ustavno sodišče pobude ni vsebinsko presojalo. SunContract je napotilo, naj predhodno izčrpa vsa druga pravna sredstva, kar v Sloveniji pomeni od pet do deset let tožbenih postopkov.

Zdaj podjetje vlaga tožbo proti državi, ki je nastanek teh stroškov sicer priznala, a jih iz neznanega razloga ne povrne.

Lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn bistveno prispevali k zelenemu prehodu

Lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn so z lastnimi sredstvi, ki po oceni SunContract znašajo približno milijardo evrov, bistveno prispevali k zelenemu prehodu in razbremenitvi energetskega sistema. Prav njihove sončne elektrarne so omogočile nižje cene elektrike, Sloveniji pomagale doseči ciljni delež obnovljivih virov energije iz leta 2020 ter povečale delež domače oskrbe. Za primerjavo, samooskrbne elektrarne v povprečju proizvedejo 0,9 teravatne ure (TWh) letno, kar je 36 odstotkov proizvodnje slovenskega dela jedrske elektrarne oziroma 18 odstotkov proizvodnje vseh hidroelektrarn.

SunContract in drugi dobavitelji opozarjali Borzen, da želijo vlagati v nove storitve z višjo dodano vrednostjo

SunContract želi kot največji zasebni dobavitelj elektrike v Sloveniji in dober gospodar vlagati v razvoj novih energetskih storitev, ki prinašajo dodano vrednost strankam. Zaradi nevzdržnega modela, ki ga je država s spremenjenimi pravili vsilila dobaviteljem, s 1. novembrom 2025 ne bo več nudil storitve net-metering.

Z enako težavo se spopadajo vsi največji slovenski dobavitelji, saj so avgusta letos v pismu Borzenu ponovno opozorili na problematiko letnega net-meteringa. Mnogi tudi ne sprejemajo več novih strank z net-meteringom, nekateri, ki to še omogočajo, pa so zanje spremenili pogoje, ki so precej slabši od trenutnih.

Blaženje tržnih nihanj, trajnostne naložbe in energetska neodvisnost

SunContract išče rešitve tudi v času energetskih sprememb. Vse stranke bodo dobile viške ustvarjene v letu 2025, ki jih bodo lahko koristile ali prenesle na druga odjemna mesta do konca leta 2026. Za vse je na voljo tudi posebna ugodnost: do konca leta 2026 bodo viške lahko pretvorile v popust in prihranile pri nakupu baterijskega hranilnika. To bo veljalo za vse tiste, ki so se za nadgradnjo z baterijskim hranilnikom že odločili, in za vse, ki na investicijo v baterijski hranilnik še niso pripravljeni in bodo dobavitelja iskali drugje.

Podjetje s tem ne blaži le vpliva tržnih nihanj, ampak spodbuja trajnostne naložbe in dolgoročno energetsko neodvisnost svojih strank, kar bi morala v prvi vrsti početi država, da doseže svoje podnebne cilje.

Izvršna direktorica Global Solar Councila Sonia Dunlop: »Kaznovalne spremembe politike net-meteringa«

Na novinarski konferenci je v video nagovoru spregovorila tudi izvršna direktorica Global Solar Councila Sonia Dunlop in opozorila na negativne posledice nedavnih sprememb politike net-meteringa v Sloveniji. Te bi lahko prinesle še večje finančne posledice in resno načele zaupanje javnosti v državo. Zato poziva: »Resnično priporočamo, da slovenska vlada še enkrat premisli o odločitvi, da je v tem trenutku v energetskem sektorju uvedla kaznovalne spremembe politike net-meteringa.«