Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Dobrča

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 13. 07. 2016 / 09:26
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:16
Ustavi predvajanje Nalaganje

Dobrča

Če se med obiskom pri Mariji Pomagaj na Brezjah sprehodimo do bližnjega Parka miru s kipom svete družine, nam pogled kar sam odplava k vencu okoliških gora. Na jugovzhodu vidimo gozdnato Jelovico, na zahodu Julijce s Triglavom, na severu pa najprej trčimo ob 1634 metrov visoko Dobrčo. To je gora za vse letne čase, tudi za vroče poletne dni. Ker hodimo večinoma po gozdu, nam pripeka ne more do živega. Če krenemo na pot zgodaj, brez težav prehitimo popoldanske nevihte. Precejšnja višinska razlika pa nam pokaže, ali smo že zreli za izlete v visokogorje.



Ko se iz Bistrice pri Tržiču pripeljemo v Brezje pri Tržiču, zavijemo malo naprej od cerkve sv. Neže navkreber na stransko cesto. Za ovinkom, kjer je manjše parkirišče, nam kažipota predlagata dve možnosti: pot čez Bistriško planino (desno) in pot po robu (levo). Nad prvo so navdušeni zlasti tisti, ki se radi več vozijo in manj hodijo, saj jim še nekaj časa ni treba iz avta. Peljejo se namreč lahko vse do Bistriške planine, od koder je do vrha poldruga ura. Več planinskih užitkov daje pot po robu, po kateri pelje tudi Slovenska planinska pot.

Stara modrost pravi, da je vsak začetek težak, pri izletu na Dobrčo pa ni tako, saj gre pot po robu sprva po kolovozu. A ogrevanja je hitro konec: za vodnim objektom zavijemo v breg in nadaljujemo po stezi, ki je prekrita s kamenjem in zemljo. Obdajajo nas drevesa, na desni nas spremlja žičnata ograja. Pozneje postane pot peščena in strmejša. Pri betonskem koritu lahko zavijemo do razgledišča (jasa s klopjo), nato se zložno vzpnemo na sleme, ki pelje proti severozahodu.

Po uri in četrt prispemo na rob travnate strmali. Kažipot nas vabi v desno do Lešanske planine, mi pa nadaljujemo navkreber mimo lesene klopi. Steza zavijuga med mogočnimi drevesi, preskoči pašno ograjo, prečka kolovoz in se vzpne do lesene koče. Pod njo je pomembno razpotje. Desna pot gre na Lešansko planino, leva do Koče na Dobrči, če želimo naravnost na vrh, pa moramo znova v breg. Med hojo nas spremljajo velika mravljišča in polomljena drevesa, ki onemoglo širijo suhe veje, v goščavi ležijo krave, ki jih izdaja polglasno zvončkljanje. Z leve se nam pridruži pot, ki je naredila ovinek do Koče na Dobrči, z desne pa tista, ki je zavila na Lešansko planino. Nekaj minut pozneje se drevje razmakne in pred nami se pokaže vrh. Na njem je ob preprostih klopeh in skrinjici z vpisno knjigo tudi radovedna krava, ki se poželjivo oblizuje ob vonju prepotene obleke.

Ker vrh obdajajo drevesa, se čez travnato sedelce s čmerikami in pogačicami vzpnemo še na pet minut oddaljeni Šentanski vrh. Tam nam pogled s prepadnega roba odjadra na vzhod do Kriške gore, Storžiča, Bele peči in Stegovnika. Na severovzhodu vidimo greben Košute, tik pred nami je Begunjščica, zahodno od nje pa Stol. Sprehod po obzorju končamo pri Julijcih, ki jih sredi dopoldneva že požirajo oblaki.

Če nam je šla hoja dobro od nog in se nam ne mudi v dolino, se lahko še malce sprehodimo po Dobrči. Z vrha se po poti vzpona vrnemo do drugega razpotja in čez Podgorsko planino spustimo (na koncu pa še malce vzpnemo) do Koče na Dobrči. Od nje nadaljujemo do Lešanske planine, nato se vrnemo na pot, po kateri smo se vzpenjali, ali pa se po kolovozu spustimo do Breške in Bistriške planine. A to ni najboljša možnost, saj nas pod planino čakajo trije kilometri ceste. S te se sicer lahko umaknemo v levo na neoznačeno stezo, ki nas mimo vodnih zajetij pripelje do ceste Bistrica pri Tržiču–Begunje, vendar se tudi tu na koncu ne moremo izogniti asfaltu.



OSNOVNI PODATKI

Dobrča (1634 m)
Izhodišče: Brezje pri Tržiču.
Dostop: Z gorenjske avtoceste zavijemo na hitro cesto proti Ljubelju, s te pa v Bistrico pri Tržiču. Če nadaljujemo vožnjo proti Begunjam, kmalu prispemo v Brezje pri Tržiču. Avto lahko pustimo pri cerkvi sv. Neže ali ob cesti na Bistriško planino.
Višinska razlika: 960 m.
Dolžina vzpona: 2.30 ure.
Kratek opis poti: S ceste na Bistriško planino zavijemo za prvim ovinkom v levo na pot po robu. Ta se takoj skrije v gozd, ki nas spremlja vse do vrha. S tega lahko nadaljujemo do pet minut oddaljenega Šentanskega vrha, ki je zelo razgleden. Med vračanjem
v dolino (ali že med vzponom, če se nam ne mudi na vrh) se lahko sprehodimo še do Koče na Dobrči in do Lešanske planine.
Zemljevid: Karavanke (osrednji del), 1 : 50.000.

NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Marije Goretti v Bistrici pri Tržiču je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 9. uri.

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh