Popoldne se je pred cerkvijo Marije v Leščevju zbrala množica faranov, prijateljev, znancev in drugih obiskovalcev, da skupaj počastijo duhovnika, ki sta s svojim življenjem in delom globoko zaznamovala župnijo in širšo skupnost. Slovesnost, ki je združila župljane bližnje in širše okolice, se je pričela ob 15. uri, ko so jubilanta na poti v cerkev v špalirju pričakali godbeniki ter več kot 40 narodnih noš. Na poti v cerkev so zadonele tudi slovesne fanfare, ki so jih izvedli mladi trobilci iz domače godbe. Sveto mašo je skupaj z zlatomašnikoma darovalo še pet duhovnikov. Mašo so s petjem obogatili priložnostni cerkveni pevski zbor Dobrova ter mladinska skupina, med obhajilom pa je cerkev prevzela Avsenikova melodija – Veter nosi pesem mojo, s solistom Lenartom Dolinarjem na klarinetu in godbo Dobrova-Polhov Gradec.

Po maši slavnostni program

Po slovesni sveti maši se je dogajanje preselilo v avditorij pred cerkvijo, kjer je potekal še slavnostni program. Program, ki ga je vodila Magdalena Tehovnik, je bil preplet nagovorov, pesmi in spominov, ki so na poseben način povezovali oba zlatomašnika in župnijsko skupnost. Svoj poklon in spomine je najprej izrekel Martin Golob, nečak Lojzeta Goloba, ki je s humorjem obudil osebne anekdote iz skupnih trenutkov s stricem Lojzetom in spomine na zgled, ki ga predstavlja msgr. Miro Šlibar.

Cerkev gradijo ljudje

Alojzij Golob je v svojem nagovoru poudaril, da so zanj ljudje tisti, ki gradijo cerkev, in da so prav Dobrovčani tisti, ki so mu dali občutek doma. Spomnil se je številnih projektov, ki so bili uspešno izpeljani v času njegovega župnikovanja, od obnove cerkva do izgradnje župnijskega doma, ter izrazil iskreno hvaležnost vsem, s katerimi je sodeloval. Msgr. Miro Šlibar pa je navdušil z mladostno energijo in iskreno hvaležnostjo. V svojem nagovoru je povedal, da se še naprej s srcem posveča delu z bolniki, organizira romanja v Lurd in neomajno skrbi za bogato pastoralno življenje, ki se zanj nikoli ne konča. Miro je z nasmehom dejal, da že načrtuje vzpon na Kredarico, kjer bodo skupaj z godbo zopet proslavili njegov zlati jubilej.

Glasba, vera in skupnost z roko v roki

Zlatomašnikoma so se zahvalili tudi predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc in Borut Dolinar, dolgoletni organist in predsednik godbe, ki je poudaril, da sta prav Lojze in Miro omogočila, da so glasba, vera in skupnost na Dobrovi vedno hodile z roko v roki. Program so z glasbenimi vložki poleg godbe obogatili tudi kvartet Ansambla Bitenc s pesmima Hišica domača ter Tri Planike. Oba duhovnika sta stkala pomembne vezi tudi z Marijinimi sestrami na Dobrovi, ki so se jima zahvalile za prizadevanje in trud.

Naj bo to praznovanje navdih

Po slavnostnem programu je sledilo prijetno druženje ob domačih dobrotah, kjer so se stkali novi spomini in utrdile vezi skupnosti. Naj to praznovanje ne ostane le dragocen spomin, temveč postane trajen navdih za vsakdanje življenje – da bi vsak po svojih močeh nadaljeval delo in pričevanje, ki sta ga v vseh teh letih s svojim zgledom in srčnostjo živela naša zlatomašnika. Naj nas hvaležnost za prehojeno pot in pogum za prihodnost še naprej povezujejo v skupnosti vere, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja, kjer bo vedno prostor za skupna srečanja, srčne besede in dejanja, ki gradijo skupnost.