Da bi lažje razumeli, kaj se v resnici dogaja čez lužo in za pojasnila o ozadju in posledicah tega – tudi za Evropo –, smo prosili slovenskega raziskovalca dr. Igorja Kovača, ki že več let deluje na ameriških univerzah prav na področju varnostnih študij.

Igor Kovač je raziskovalec na Centru za mirovne in varnostne študije na University of California, San Diegu in na Centru za kibernetsko strategijo in politiko na University of Cincinnati. Doktoriral je na slednji. Pred tem je bil doktorski raziskovalec na Inštitutu za varnostne študije in konflikt na University of George Washington. Deloval pa je tudi na University of Michigan in Syracuse University. Njegovo raziskovalno področje se dotika strukture mednarodnega sistema, stabilnosti le-tega in odnosov med velesilami. Vprašanj hegemonije, ravnotežja moči in strategije se loteva s presečiščem mednarodne varnosti in mednarodne politične ekonomije.

Kako ste vi osebno spremljali pro-palestinske proteste in nato nemire, posredovanje policije na kampusih? 

Trenutno sem lociran v Sloveniji. A dogodke pozorno spremljam preko medijev ter preko vsakodnevnih stikov s svojimi raziskovalnimi kolegi. Univerzitetni kampusi so v ZDA vedno bili prostor takšnih in drugačnih protestov ter javnih zborovanj. Tako da protesti niso bili presenetljivi. Prav tako nasilne parole in dejanja, ki smo jih videli, niso bile neslutene. Spomnimo se nasilja v zadnjem desetletju ob obiskih določenih politikov ali govornikov na posameznih univerzah. Kar je bilo tokrat nepojmljivo in nespremenljivo, so reakcije oz. pomanjkanje le-teh s strani vodilnih na prenekaterih univerzah.

Verjamem, da smo ljudje sposobni obsoditi teroristični napad Hamasa in hkrati tudi izkazati humanitarno občutljivost do ljudi v Gazi, je prepričan dr. Igor Kovač. FOTO: Reuters

Treba pa je seveda tudi pohvaliti nekatere izjeme, na primer University of Florida. Slednja je ne samo zelo jasno povedala, pač pa tudi udejanjila to, kar vodstva številnih drugih univerz niso želela ali bila sposobna – zagotoviti pravico svobode izražanja ter hkrati tudi zagotoviti fizično varnost ljudi in imovine na univerzi. Morda še to, najbolj odmevni in nasilni protesti so se dogajali na zasebnih univerzah – na primer Columbia University. Slednje so v veliko manjši meri zavezane k spoštovanju civilnih pravic in svobodi govora kakor pa javne entitete. Zato je pasivnost vodstva slednje in drugih privatnih univerz zelo povedna.

Dr. Igor Kovač zelo dobro pozna delovanje ameriških univerz in zaradi svojega raziskovanja globlje razume dinamike, ki so povezane s študentskimi protesti. FOTO: Tatjana Splichal

Kako razumeti, kar se je zgodilo? Kaj bi bilo treba narediti, da do stopnjevanja do nasilja ne bi prišlo?

Incidenti so stična točka ter kulminacija vsaj treh slabih politik trenutne ameriške administracije: pomanjkljivega zagotavljanja družbenega reda in uveljavljanja obstoječih zakonov, prizanesljivosti ekstremnim idejam progresivnega postmodernizma in nezakonitih migracij. Od leta 1997 je Hamas v ZDA klasificiran kot teroristična organizacija. Kako je torej mogoče, da pristojni organi niso sankcionirali ljudi, ki so nosili Hamasove simbole – zastave in rute – ali pozivali na linč Judov? Gre torej za načrtno in zavestno ne-reagiranje ob nespremenljivih dejanjih. ZDA, njene zvezne države in univerze imajo vsa potrebna orodja, da bi preprečile izgrede – tako zakonodajni okvir kakor tudi varnostne kapacitete. Vse to so kasneje tudi uporabili, vendar prepozno. Totalitarnim idejam, ki jim današnji progresivni postmodernistični aktivisti sledijo, se ZDA lahko enostavno zoperstavijo z doslednim spoštovanjem in udejanjanjem Prvega amandmaja k ustavi ZDA. Slednji med drugimi pravicami zagotavlja tudi svobodo govora. Torej, protestniki v ZDA lahko zažgejo celo samo zastavo ZDA, ne smejo pa verbalno groziti drugim študentom, jim preprečiti vstopa v razrede ali knjižnice, ne smejo uničevati nepremičnin ... Ko so pristojni ob prvi prekoračitvi teh temeljev ZDA, in upam si trditi tudi Zahodne civilizacije, pogledali stran, so odprli pandorino skrinjico vsega sovražnega. Verjamem, da smo ljudje sposobni obsoditi teroristični napad Hamasa in hkrati tudi izkazati humanitarno občutljivost do ljudi v Gazi. Verjetno so bili med protestniki tudi takšni, vendar so jih v celoti zasenčili izgredniki.

Kako je torej mogoče, da pristojni organi niso sankcionirali ljudi, ki so nosili Hamasove simbole – zastave in rute – ali pozivali na linč Judov?

Ob intervjujih slednjih smo lahko tudi videli njihovo neukost in indoktriniranost. Namreč, v svojih odgovorih na preprosta vprašanja so pokazali, da ne vedo kaj veliko o konfliktu in situaciji v regiji. Niso poznali ne zgodovine ne geografije regije, prav tako pa so oktobrov napad Hamasa označili za dezinformacijo. Zato mislim, da gre bolj kot za iskren antisemitizem za manifestacijo ideologije progresivnega postmodernizma, ki vse dogodke vidi skozi prizmo odnosa med zatiralcem in žrtvijo. A ta neiskren antisemitizem ni nič manj nasilen ali nesprejemljiv. Ti aktivisti danes protestirajo proti rasni diskriminaciji, včeraj so kričali antisemitske parole, jutri pa bodo gladovno stavkali proti uporabi zemeljskega plina. Kot rečeno, verjetno so bili med protestniki tudi iskreni mirovniki, ki pa so bili nedvomno v manjšini.

Niso poznali ne zgodovine ne geografije regije, prav tako pa so oktobrov napad Hamasa označili za dezinformacijo.

Prav tako pa ne smemo spregledati verjetnosti tudi manjšega števila iskrenih antisemitov. Zastrašujoča so uradne ocene in poročila, da je samo v letu 2023 v ZDA ilegalno prišlo 300 ljudi s terorističnega seznama. Na to nevarnost je na zadnjem pričevanju v Kongresu opozoril tudi sam direktor FBI.

Direktor FBI je opozoril ameriške voditelje, da je v državo lani vstopilo 300 teroristov, pravi dr. Igor Kovač. FOTO: Tatjana Splichal

Kaj to pomeni z varnostnega vidika, ki je tudi vaše področje?

V znanosti mednarodnih odnosov prepogosto podcenjujemo vlogo voditeljev, ko gre za temeljna in dolgoročna vprašanja miru in varnosti. Verjetno bodo bralci poznali rek: "Če ne bi bilo osebe XY, bi pa nekdo drug začel vojno." Torej, prednost dajemo strukturnim razlagam in spremenljivkam nad osebami. Pa vendar smo videli, kako lahko svetovni hegemon v pičlih treh letih izgubi sposobnost odvračanja zaradi medlega voditelja. Projiciranje šibkosti, neodločnosti in politika pomirjanja so navkljub nepredstavljivim zmogljivostim ZDA pahnile mednarodni sistem v najbolj krhko stanje po letu 1945. Kitajska je prešla svoj zenit, tako jo bodo njene ekonomske, politične, in demografske težave silile v večjo agresivnost. V takšni situaciji je projiciranje in percepcija moči nujen pogoj odvračanja in ohranjanju miru. Torej smo v situaciji, kjer ZDA tega ne izžarevajo in hkrati njeni regionalni tekmeci postajajo vse bolj nervozni in agresivni.

FOTO: Tatjana Splichal

Kitajska se zaveda, da po mirni poti ZDA ne bo ujela. Zato stopnjuje svoje aktivnosti proti ZDA pod pragom kinetičnega spopada – kibernetska orodja, dobava fentanila in drugih drog v ZDA. Poročila tudi kažejo, da je 40000 mladih kitajskih fantov "vojaške starosti" v zadnjem letu in pol ilegalno prišlo v ZDA. Torej, Kitajska želi notranje oslabiti ZDA, da bi lažje prešla v sam kinetični konflikt in v slednjem zmagala. Dotični izgredi služijo temu – oslabiti notranjo kohezivnost ZDA. Prve analize denarnih tokov podpore izgrednikom vodijo prav na Kitajsko in v Katar.

Prve analize denarnih tokov podpore izgrednikom vodijo prav na Kitajsko in v Katar.

V ZDA se bližajo predsedniške volitve, kako bodo ti dogodki po vaši oceni vplivali na volilni rezultat?

Zelo me skrbi jesen 2024 in potencialna eskalacija konflikta, bodisi v Vzhodnokitajskem ali Južnokitajskem morju ali pa najverjetneje okoli Tajvana. Vsak rezultat volitev ima sebi lasten scenarij in mehanizme za pot do spopada in vojne. A neodvisno od tega, kdo bo izvoljen za predsednika ZDA, bodo slednje morale na novo vzpostaviti svojo odvračalno sposobnost, če ne bodo želele ogroziti same srčike svoje hegemonije – centralne pozicije ameriškega dolarja v mednarodni ekonomiji. Torej, ZDA bodo morale demonstrirati svojo moč, kar pomeni, da bodo bolj agresivne. Četudi ob ali po volitvah ne pride do eskalacije, bo prihodnjih nekaj let sila napetih, saj bosta obe strani primorani biti agresivnejši: Kitajska, ker ji zmanjkuje časa; ZDA pa, da ponovno vzpostavi odvračanje. Takšna dinamika pa hitro lahko pripelje do vojne.

Sami protesti in izgredi zadnjih tednov so epifenomenalni ključnim temam volitev. Tako ti protesti odmevajo in deloma krepijo dinamike slednjih: vprašanje nezakonitih migracij, zagotavljanje reda in spoštovanja zakonov, vprašanja mentalitete in temeljnih vrednot ZDA, inflacija, ekonomija. Več kot 70 % Američanov je zgroženih nad izgredi, zato je predsednik Biden prekinil svoj molk ter podal dobro in smiselno izjavo. Vendar mislim, da prepozno. S svojo tišino je želel k sebi pridobiti muslimanske volivce v Michiganu ter ekstremno levo krilo Demokratske stranke. A s tem se je hkrati oddaljil od mnogih drugih sredinskih volivcev, ki si v času krize želijo primarno videti voditelja in dobro voditeljstvo. Vsega tega trenutni predsednik ne izkazuje, ne glede protestov in ne glede omenjenih ključnih tem, ki tarejo volivce.

Četudi ob ali po volitvah ne pride do eskalacije, bo prihodnjih nekaj let sila napetih, saj bosta obe strani primorani biti agresivnejši.

Podobni protesti so se pred nekaj dnevi zgodili tudi v Dublinu in Parizu, na Nizozemskem, zdaj tudi pri nas. Ali mislite, da se bodo razširili po vsej Evropi?

Organiziranost evropskih univerz je nekoliko drugačna od tistih v ZDA. Prav tako smo v Evropi še vedno bolj zavedni in občutljivi na kulturno zgodovino. Zato protestov in izgredov tovrstnih razsežnosti ne pričakujem. Želim pa opozoriti, da vedno znova iz ZDA prekopiramo najslabše, ne pa najboljšega. Zato lahko pride do posnemanj. Že več let opazujem nesmiselno posnemanje politične retorike, aktivizma in stališč iz ZDA v Evropo – brez vsakršnega premisleka in adaptacije idej v primeren prostor ter kontekst. A menim, da sta idejna lenoba in intelektualna podhranjenost bolj problematični za samo dušo Evrope kakor pa izziv za varnostne organe v Evropi.

Zanimivo bo spremljati razvoj ameriških univerz v naslednjih letih. Namreč, mnogo donatorjev je umaknilo svoje podporo, prav tako vse večjo podporo v družbi pridobiva ideja o obdavčitvi univerzitetnih denarnih skladov. Ugled prestižnih univerz je močno načet. Če je pandemija Covida-19 razkrila pomanjkljivosti nižjega šolstva v ZDA, so dotični incidenti razgalili indoktriniranost v visokem šolstvu. Med aretacijami izgrednikov na različnih univerzah so bili celo profesorji filozofije, sociologije, ekonomije in drugih študijskih smeri. Torej, univerze bodo morale obrniti trend razvoja iz poučevanja aktivizma, nazaj v svojo primarno poslanstvo – odkrivanje vzročnih mehanizmov sveta, v katerem živimo. Povezano s slednjim pa je tudi obrat proti meritokraciji, ki se je v zadnjih desetletjih umaknila različnim kvotam. V luči nedavne odločitve Vrhovnega sodišča v ZDA univerze že spreminjajo svoje politike kvot in politiko vključevanja raznolikosti.

Menim, da sta idejna lenoba in intelektualna podhranjenost bolj problematični za samo dušo Evrope kakor pa izziv za varnostne organe v Evropi.

Pro-palestinski protesti na FDV v sredo, 8. maja. FOTO: Bor Slana/STA