Slovesna podelitev nagrade je bila v ponedeljek, 13. februarja 2023, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Dr. Jožetu Možini sta jo podelila predsednik komisije za podelitev nagrade dr. Aleš Maver in predsednik Zgodovinskega društva dr. Renato Podbersič.

Kot so pojasnili, nagrado podeljujejo za izvirno znanstveno monografsko delo s področja novejše in sodobne zgodovine, pomembno za slovensko zgodovinopisje ter izdano v obdobju zadnjih štirih let.

Renato Podbersič, Jože Možina in Aleš Maver. FOTO: Ivo Žajdela

Dobitnika je izbrala petčlanska strokovna komisija zgodovinarjev

Dobitnika je izbrala petčlanska strokovna komisija zgodovinarjev z različnih znanstvenih, raziskovalnih in pedagoških ustanov, ki so jo sestavljali predsednik dr. Aleš Maver, dr. Helena Jaklitsch, dr. Matjaž Ambrožič, dr. Tomaž Ivešić in dr. Renato Podbersič.

Izmed prispelih pisnih predlogov so se v najožji izbor za nagrado uvrstile tri knjige: Petra Svoljšak, Gregor Antoličič, Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojna (2018), Jože Možina, Slovenski razkol. Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega odpora, (2019) ter Andrej Rahten, Po razpadu skupne države. Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (2020). Komisija je kot najbolj odmevno in znanstveno poglobljeno prepoznala Možinovo knjigo Slovenski razkol.

Nagrado sta dr. Jožetu Možini podelila dr. Aleš Maver in dr. Renato Podbersič. FOTO: Ivo Žajdela

Prikaz dogajanja, kot ga je doživljalo civilno prebivalstvo

Kot so povedali v utemeljitvi nagrade, 624 strani obsegajoča knjiga dr. Jožeta Možine v paleti monografij, ki so bile predlagane za nagrado, in ki se odlikujejo po tematski, vsebinski in metodološki pestrosti, prepriča predvsem s skoraj matematično natančno razlago vznika temeljnega procesa v slovenski zgodovini 20. stoletja. Gre za proces, ki ga avtor že z naslovom svojega besedila poimenuje »slovenski razkol« in sledi njegovemu zapletanju skozi prvo polovico druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Druga bistvena odlika Možinovega prispevka je osredotočanje na vojno dogajanje, kot ga je, predvsem v Ljubljanski pokrajini, doživljalo običajno civilno prebivalstvo.

Nagrajenca je počastilo številno poslušalstvo. FOTO: Ivo Žajdela

Avtorjevi odgovori na ključna vprašanja takratnega in današnjega časa

Kljub obilici znanstvenih in drugih monografij, spominov in pričevanj, ki jih lahko deloma uvrščamo tudi med predhodnike Možinove monografije, bomo v slovenskem zgodovinopisju zaman iskali monografsko delo, kot je pričujoče, ki v vsej svoji tehtnosti leži pred nami in kar kliče po študiju svoje vsebine ali pa samo po iskanju drobcev iz preteklosti lastnega kraja ali svoje družine v nekem prelomnem času narodne zgodovine.

Monografija v prvi polovici predstavi nacionalne usmeritve političnih sil pred drugo svetovno vojno, v nadaljevanju vzroke ter posledice okupacije, začetnega odpora proti okupaciji, revolucije in protirevolucije. Pri tem velja izpostaviti avtorjeve odgovore na ključna vprašanja takratnega in s tem tudi današnjega časa in razkola v pojmovanju slovenske zgodovine tega obdobja. Strnjeno lahko omenjena vprašanja povzamemo z izhodišči, »zakaj so v Ljubljanski pokrajini med drugo svetovno vojno nastali oboroženi oddelki tradicionalnega tabora, zakaj je izbruhnil revolucionarni teror spomladi leta 1942 ter zakaj se je tradicionalna stran znašla v tako brezizhodnem položaju, da je za lastno zaščito sprejela okupatorjevo orožje«.

Dogodek je z nastopom oplemenitil basbaritonist Marko Fink. FOTO: Ivo Žajdela

Prikaz oboroženega upora proti partizanskemu nasilju in revoluciji

V drugem delu knjige je Jože Možina obravnaval začetke oboroženega upora proti partizanskemu nasilju ter komunistični revoluciji v posameznih izbranih pokrajinah in krajih. Prikazal je razmere pod italijansko okupacijo, razmah revolucionarnega nasilja ter roparske pohode in umore, ki so jih posamezne partizanske enote zagrešile nad civilnim prebivalstvom, ter posledično ustanavljanje oboroženih protirevolucionarnih skupin v okupirani Ljubljanski pokrajini. V ospredju je spraševanje, kaj je ujetost med okupatorja in vse nasilnejše partizansko gibanje ter kaj so pozneje tudi protirevolucionarne enote pomenile za posameznike in skupnosti na različnih koncih v raziskavo vključenega ozemlja.

Civilno prebivalstvo med kladivom in nakovalom nasilja partizanov ter okupatorja

Avtor je na podlagi arhivskega gradiva na primeru posameznih krajev in ljudi nazorno prikazal, kako se je na podeželju začetna naklonjenost do partizanov začela krhati. Najprej je izvajanje manjših partizanskih akcij močno spremenilo odnos okupatorja do prebivalstva, tako da je njegov strožji režim oteževal življenje in gospodarsko aktivnost. Še hujši udarec pa so pomenili partizanski umori in partizanski napadi ter s tem povečana represija okupatorja nad civilnim prebivalstvom. In tu se je zlasti postavilo vprašanje o smiselnosti in upravičenosti izpostavljanja civilnih oseb okupatorjevemu nasilju.

Renato Podbersič, Jože Možina, povezovalec prireditve Nejc Krevs, Aleš Maver. FOTO: Ivo Žajdela

Nepogrešljiv sestavni del knjige so tudi grafičnimi prikazi

Prepričljivo deluje avtorjev prikaz dihotomije med predstavami o življenju tradicionalnih struktur slovenske družbe in med dinamičnim komunističnim taborom, ki je bil v boju za uresničevanje svojih revolucionarnih predstav pripravljen vseskozi posegati po ekscesnem nasilju, ki ga v predvojnem slovenskem kanonu vedenja v takšni obliki ne srečamo.

Možinova zasluga je tudi dosledno opozarjanje na odvisnost razvoja partizanskega gibanja in vse hujšega revolucionarnega nasilja od sovjetskih vzorcev in lastnega, v veliki meri zgrešenega razumevanja vojaškega dogajanja v Sovjetski zvezi pri voditeljih tega gibanja.

V monografiji tudi s posrečenimi grafičnimi prikazi, ki so njen nepogrešljiv sestavni del, dobimo podkrepljene odgovore na nekatera ključna zgoraj izpostavljena vprašanja, in sicer na nacionalni ter osebnostni ter človeški ravni.

Kot so še povedali v utemeljitvi nagrade, bi bilo dobrodošlo, če bi bilo besedilo podkrepljeno še z globljimi in temeljitejšimi primerjavami z razmerami v drugih delih okupirane Evrope, toda to je in bo gotovo še predmet nadaljnjih raziskav.

Po podelitvi je bil tudi krajši pogovor z nagrajencem. Dogodek je z nastopom oplemenitil basbaritonist Marko Fink.