Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Dr. Mateja Logar: Virus bomo premagali le kot skupnost

Za vas piše:
Katarina Ropret
Objava: 25. 03. 2021 / 09:48
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.03.2021 / 05:55
Ustavi predvajanje Nalaganje
Dr. Mateja Logar: Virus bomo premagali le kot skupnost

Dr. Mateja Logar: Virus bomo premagali le kot skupnost

Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 o koronastanju in praznovanju velike noči.

Dr. Mateja Logar. FOTO: P.T.


S prihodom novega ministra za zdravje je v začetku marca mesto vodje vladne svetovalne skupine za epidemijo prevzela dr. Mateja Logar, infektologinja na ljubljanski infekcijski kliniki in docentka na Medicinski fakulteti. Pogovarjali smo se v tednu, ko je postalo jasno, da smo na pragu tretjega vala epidemije.

Intervju z dr. Matejo Logar si v celoti preberite v novi številki tednika Družina (13/2021).

Kakšno je trenutno stanje pri vas na Kliniki za infekcijske bolezni?

V fazi največjega števila obolelih je bila infekcijska klinika spremenjena v bolnišnico za covidne bolnike, dva dodatna oddelka smo imeli na ortopediji in štiri v Bolnici Petra Držaja. Vmes se je odprl še DTS (novi prostori v diagnostično-terapevtskem servisu).

V minulih tednih smo začeli počasi prehajati nazaj v svoje okvirje. Ortopedsko kliniko smo vrnili ortopedom, internistične oddelke v Bolnici Petra Držaja internistom, še vedno pa ostajajo odprti oddelki v DTS. Na infekcijski kliniki imamo trenutno en oddelek za covidne bolnike in dva za navadne infekcijske bolnike.

Ob zapletih s cepivom AstraZenece so znova v porastu očitki, da cepiva niso dovolj preverjena. Zakaj je cepivo kljub stranskim učinkom dovolj varno za množično uporabo?

Čeprav je bil razvoj cepiva bistveno hitrejši, kot smo vajeni, ni šlo za nobeno preskakovanje varnostnih mehanizmov. Raziskovalci oz. farmacevtske tovarne so imeli na razpolago dovolj denarja, da ni bilo treba med vsako fazo iskati sredstev za nadaljevanje.

Šlo je torej predvsem za skrajševanje vmesnih obdobij, ne pa za skrajševanje aktivnih faz, ko se spremlja delovanje cepiva in neželeni učinki.

Ko pride zdravilo ali cepivo iz raziskovalnih faz v fazo uporabe, se zelo natančno spremlja pojavnost neželenih učinkov. Nekateri neželeni učinki se namreč pojavijo tako redko, da jih zaznamo šele pri množični uporabi. Morda je to le eden na milijon.
V trenutni situaciji, ko natančno spremljamo, kaj se dogaja, in ko so vsa poročila zelo hitro vsem dostopna, pa morda dobimo občutek, da je tega zelo veliko.

Po trenutnih podatkih, ki so na voljo in jih je podala tako Evropska agencija za zdravila kot proizvajalec AstraZenece, so do 11. marca pri 17 milijonih danih odmerkih cepiva dobili obvestilo o 37 pojavih trombembolij. To je bistveno manj, kot se sicer pojavlja v splošni populaciji.


Dr. Mateja Logar. FOTO: P.T.

Ste se vi že cepili?

Cepila sem se takoj, ko je bilo mogoče: v začetku januarja. Takrat je bilo pri nas registrirano šele Pfizerjevo cepivo, zato smo bili zdravstveni delavci večinoma cepljeni z njim, kasneje pa tudi z AstraZeneco.

Nobenih zares hudih težav nismo beležili, stranski učinki so bili pri obeh cepivih podobni. Mene je po prvem odmerku nekoliko bolela rama, po drugem me je popoldne malo mrazilo, kaj hujšega pa ni bilo.

Kot vodja strokovne svetovalne skupine ste se znašli med mlinskimi kamni stroke, politike, medijev, javnosti. Nehvaležen položaj?

Pri taki funkciji nikoli ne moreš ustreči vsem. Tega niti ne poskušam: držim se strokovnih smernic in na tej osnovi podajam mnenja. Z mediji sem vedno dobro sodelovala, pri politiki se moram še navaditi, da je treba vse zelo natančno formulirati, ker hitro kaj obrne.

Zdravniki se zavedamo, da če ne bomo vsi skupaj upoštevali ukrepov, se bomo zelo hitro vrnili na stanje, kot smo ga imeli novembra in decembra. Lovimo ravnotežje med tem, da skrbimo za bolnike, ki nimajo covida, pa ravno tako potrebujejo bolnišnično zdravljenje, in seveda za akutno bolne zaradi covida.

Ker se pogovarjava pred veliko nočjo, nam povejte še, kaj vam pomeni ta praznik?

Velika noč je praznik novega upanja. Upanja v preroditev, v nastanek nečesa svetega, kar je z nami ves čas, čeprav na to pogosto malo pozabimo.

Na osebni ravni je to čas, da se zamisliš, kaj si, kje si, v čem si lahko boljši in kako lahko malo pozabiš na svoj jaz in se spomniš tudi na majhne, ki jih velikokrat pozabljamo. Naše praznovanje je precej tradicionalno, v družinskem krogu, s potico, pirhi in vsem, kar sodi zraven.


Celoten intervju je objavljen v novi številki tednika Družina (13/2021).

Preberite še:
- Velika noč: vatikanske slovesnosti znova omejene
- Število koronaokužb v Evropi znova narašča
- Italija je počastila spomin na koronažrtve
- Položaj otrok se zaradi epidemije slabša na vseh ključnih področjih
- Pojasnilo SŠK o cepivu AstraZeneca

Kupi v trgovini

Oče, zgodi se tvoja volja
Molitveniki
1,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh