Slovenska matica je v zbirki Knezova knjižnica izdala knjigo esejev in drugih zapisov Draga Jančarja z naslovom Zakaj pisati.

Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. Uvodni esej (Najbolj strašna zgodba), ki se naslanja na Gogoljevo povest z istim naslovom, je napisal nekaj dni po napadu na Ukrajino, ko je istočasno v Kijevu izšel tudi prevod njegovega »vojnega« romana In ljubezen tudi. Zaradi ruskega napada prevod knjige ni doživel predstavitve, obležal je v skladišču, morda so knjige uničene.

Esej Pismo o demokraciji in Evropi

V eseju Pismo o demokraciji in Evropi Drago Jančar razmišlja o položaju literature in pisateljev v sodobnem evropskem času. Besedilo Arhipelag Jugoslavija govori o starih in novih literarnih povezavah s področja nekdanje države. Ob njegovem obisku v azilnem domu na Viču premišljuje o sodobnih migracijah in individualnih usodah migrantov. Tu so še premisleki o kulturnem fenomenu Srednje Evrope v preteklosti in danes, o etičnih pogledih preminulega znanstvenika Jožeta Trontlja, o razmerju med literaturo in sodobno družbo ter še nekaterih literarnih in družbenih vprašanjih.

Knjigo Draga Jančarja Zakaj pisati je Slovenska matica najprej predstavila na Knjižnem sejmu v Ljubljani 30. novembra 2024. Tajnica in urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc in Drago Jančar. FOTO: Ivo Žajdela

Bralci so od informativnega bobnenja oglušeli

V uvodnem eseju Zakaj pisati je Drago Jančar zapisal: »V današnjem svetu, ki so ga preplavile nove digitalne tehnologije in so mediji z internetom kot osrednjim gibalom povsem marginalizirali ne samo literaturo, ampak sleherno celovitejše razumevanje etike in vprašanj človekove eksistence, se smisel in pomen literature postavlja povsem na novo. Ideološki valjarji preprostih družbenih rešitev, razširjeni po tako imenovanih socialnih omrežjih, zlahka teptajo vsakršne bolj zapletene probleme in jih nivelirajo v ploska področja egalitarnega, predvsem socialnega mišljenja, pogosto kar agitacije. Bralci, če lahko tu še govorimo o bralcih, so od informativnega bobnenja oglušeli za subtilna estetska, etična in tudi zapletena družbena vprašanja.

Res, kakšen smisel še ima literatura v času bliskajočih se ekranov, gomazenja milijonov preprostih političnih tirad in neumnih internetnih intervencij v vsa vprašanja tega sveta, v času, ko vsakdo misli, da vse ve, in to tudi zapiše, pa če je še tako butasto? Tudi v času prostaškega vmešavanja v življenja drugih ljudi.«

Peter Rak, Kdor ve vse, običajno ne ve in ne razume ničesar, Drago Jančar, Delo, 24. 1. 2025

Tajnica in urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc in Drago Jančar. FOTO: Ivo Žajdela