Cerkvena voditelja iz Sirije in Nigerije sta opozorila na dramatičen položaj kristjanov v njunih domovinah. Predvsem na vojnih in kriznih območjih verniki trpijo zaradi preganjanja, diskriminacije in kršenja temeljnih človekovih pravic, sta na tiskovni konferenci človekoljubne organizacije »Cerkev v stiski« v Nemčiji ob koncu tedna povedala nadškof iz Kadune na severu Nigerije, Matthew Man-Oso Ndagoso, in maronitski nadškof iz Alepa, Joseph Tobji.



Kristjani v severni Nigeriji so izpostavljeni ne le apadom islamistične teroristične skupine Boko Haram, ampak tudi sistematični diskriminaciji, je pojasnil nadškof Ndagoso. Čeprav je delež kristjanov in muslimanov med prebivalstvom razmeroma izenačen, so kristjani v številnih delih države družbeno zapostavljeni. V nekaterih nigerijskih zveznih državah na severu dežele je krščanski verski pouk prepovedan, gradbena dovoljenja za cerkve pa so praviloma zavrnjena, čepra je verska svoboda zapisana v ustavi.

Krivice in družbena neenakost znotraj nigerijske družbe so tudi vzrok za vpliv islamskih terorističnih skupin, kakršna je Boko Haram. Revščina ljudi naredi dovzetne za obljube teroristov, je pojasnil nadškof Ndagoso, ob tem pa opozoril pred posploševanji. Nenehne spore na severu Nigerije pogosto opisujejo kot nesoglasja med kristjani in muslimani, v resnici pa gre pri tem zgolj za zemeljske spore.

Maronitski nadškof v Alepu, Joseph Tobji, je opozoril na velike težave zaradi izseljevanja kristjanov iz Sirije; njihovo število se je zmanjšalo za tretjino. »To je nas, ki smo ostali, osiromašilo, ne le v gospodarskem, ampak tudi v družbenem smislu.«

Čeprav se je položaj v nekaterih delih države vendarle umiril, se doslej niso vrnili še nobeni kristjani, ki so se umaknili v tujino. Četudi je bila pripravljenost nekaterih evropskih držav za sprejem sirskih beguncev v določenem trenutku blagoslov, so posledice izseljevanja za deželo dramatične.

Nadškof Tobji je kritično ocenil vlogo mednarodne skupnosti v več let trajajočem sporu. »Vsakemu je popolnoma jasno, da vzroki za takšno vojno katastrofo, ki jo preživljamo zadnjih sedem let, niso povezani z zahtevami po demokraciji ali svobodi. Bolj gre za umazano igro svetovnega gospodarstva.« Spor podžigajo dejavniki, kot so trgovina z orožjem, naravni viri – nafta in plin – ter nasprotja v političnem svetu.

Maronitski nadškof je tudi opozoril, da se poskuša sirskemu narodu vsiliti zahodno obliko demokracije. Za večji del tamkajšnjega prebivalstva je demokracija trenutno zgolj nekaj teoretičnega, Sirija pa za ta korak še ni pripravljena.

Vir: Kathpress
Foto: Wikimedia Commons