Tema tretje generalne kongregacije posebne škofovske sinode o Amazoniji, ki je zasedala v torek dopoldne, je bila zaščita človekovih pravic in nujnost formacije.

Zaščita človekovih pravic ter drama kriminalizacije voditeljev, skupnosti in socialnih gibanj je bila najpogosteje obravnavana tema na tokratnem zasedanju. V Amazoniji je število mučencev zaradi tega prav zastrašujoče. Od leta 2003 do 2017 je zaradi obrambe svojih področij umrlo 1.119 domorodcev, poleg tega pa so družbeni voditelji pogosto žrtve nekaznovanosti in nezadostnosti državne oblasti, ki ne morejo zagotavljati varnosti. Sinodalni očetje so poudarili, da mora Cerkev braniti tiste, ki se bojujejo za zaščito svojih ozemelj z ustvarjanjem tam, kjer jih še ni, posebnih omrežjih zaščite, ali pa da se na škofijski ravni začnejo stalne akcije solidarnosti in pospeševanja družbene pravičnosti. Naloga Cerkve je, da se zoperstavi projektom, ki uničujejo okolje.

Amazonija, področje migracij

Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju sinode so razmišljali tudi o vprašanju migracij, tako tistih staroselskih ljudstev proti velikim mestom, kakor tudi ljudi, ki prečkajo Amazonijo, da bi prispeli v željeno državo. Iz tega izhaja svojevrstna pastorala Cerkve, ki je zaradi tega pojava na tem področju zelo nujna. Sinodalni očetje so spregovorili o novi misijonarski fronti, s katero se je treba soočiti z vedno večjim sodelovanjem znotraj območnih cerkvenih struktur. Spomnili so tudi, da migracije prizadenejo predvsem mlade staroselce, ki so prisiljeni zapustiti domače države predvsem zaradi grožnje brezposelnosti, nasilja, trgovine z ljudmi, trgovine z drogo, prostitucije in izkoriščanja. Cerkev mora nujno prepoznati, ovrednotiti, podpreti in poživiti udeležbo mladih staroselcev na cerkvenih, družbenih in političnih področjih, saj so mladi »preroki upanja«.

Nujnost formacije

Na sinodi so razmišljali tudi o pomembnosti občestvene Cerkve, ki v večji meri vključuje laike, da bo njihovo delo bolj podpiralo cerkveno delovanje. Zapletenost sodobnega življenja zahteva posebne pristojnosti in znanja, na katera duhovniki ne morejo vedno ponuditi odgovorov na vprašanja. Pred številnimi aktualnimi izzivi, kot so sekularnost, verska mlačnost ali vrtoglavo širjenje binkoštnih protestantskih skupnosti, se mora Cerkev bolje posvetovati in tudi prisluhniti laikom. Pomembnost laikov je bila poudarjena tudi pri vprašanju pomanjkanja duhovnikov in obhajanja vernikov. Zaradi tega so nekateri sinodalni očetje s poudarkom, da je celibat velik dar Svetega Duha za Cerkev, prosili za razmislek o duhovniški posvetitvi nekaterih poročenih mož, tako imenovanih »viri probati«, in pozneje o upravičenosti te izkušnje. Nekateri pa menijo, da bi bil po tem predlogu duhovnik zgolj uradnik za mašo in ne pastir skupnosti, ki predstavlja konkretno Kristusovo bližino.

Popoldansko zasedanje: Cerkev priznala »okoljske grehe«

Včerajšnjega popoldanskega zasedanja se je poleg 182 sinodalnih očetov udeležil tudi papež Frančišek. Razpravljali so o sistematičnem kršenju pravic staroselcev na območju Amazonije in ogroženosti življenja na celotnem področju zaradi močno ranjenega okolja. Izrečen je bil glasen poziv Cerkvi, naj s svojo moralno in duhovno avtoriteto vedno ščiti življenje in obtožuje vse strukture smrti, ki ga ogrožajo. Individualizem in brezbrižnost pri opazovanju stvarnosti sta bila odločno zavrnjena, med prednostnimi nalogami pa je bilo izpostavljeno okoljsko spreobrnjenje, osredinjeno na odgovornost in celostno okoljevarstvo, ki spodbuja človekovo dostojanstvo.

Mednarodni skupnosti: soočite se s kršenjem človekovih pravic!

Sinodalni očetje so pozvali celotno mednarodno skupnost, ki je pogosto brezbrižna do prelivanja nedolžne krvi, naj resno vzame okoljsko ponižanje območja Amazonije. S sinodalnega stališča, torej skupne hoje v prijateljskem odnosu, moramo staroselce, varuhe naravnih virov, videti kot svoje zaveznike v boju proti podnebnim spremembam.

Večje zavedanje »okoljskih grehov«

V različnih govornih prispevkih je bila izpostavljena potreba po trajnostnem razvoju, ki je družbeno pravičen in vključujoč ter povezuje znanstveno in tradicionalno znanje. Prihodnost Amazonije, ki je »živa stvarnost in ne muzej«, je »v naših rokah«. Izrečena je bila želja po »okoljskem spreobrnjenju«, ki bi ljudem dopuščalo videti težo grehov proti okolju kot grehov proti Bogu, proti bližnjemu in proti prihodnjim rodovom. To pa kaže na potrebo po objavljanju in širjenju teološke literature, ki bi poleg tradicionalnih obravnavala tudi »okoljske grehe«.

Spodbujanje stalnih staroselskih diakonatov

Ob razmišljanju o duhovnih poklicih se je porodila zamisel o formaciji staroselskih misijonarjev, laikov in posvečenih. Izpostavljena je bila potreba po večjem sodelovanju staroselcev v apostolatu, začenši s spodbujanjem stalnih staroselskih diakonatov in večjega razvoja laiškega služenja, ter potreba po večji udeležbi žensk v življenju Cerkve.

Mladi in vonj svetosti

Govorniki so poudarili, da je okoljsko spreobrnjenje predvsem spreobrnjenje k svetosti. Svetost je po mnenju udeležencev sinode izredno privlačna za mlade, ki potrebujejo prenovljeno, dinamično in pozorno pastoralo. Izrečena je bila tudi potreba po poudarjanju dobrih in svetih življenj duhovnikov v medijih, kjer večinoma poročajo le o škandalih, povezanih s Cerkvijo. Tudi mnogi mladi katoličani so lahko zgled svojim vrstnikom, kljub nadlogam, kot so nasilje, droge, prostitucija, brezposelnost in bivanjska praznina, ki grozijo mladim rodovom.

Popoldansko zasedanje je bilo namenjeno tudi vprašanju migracij, ki so na območju Amazonije navzoče v številnih vidikih, vedno pa zahtevajo usklajen odziv Cerkve, ki temelji na sprejemanju, zaščiti, spodbujanju in vključevanju.

Vir: Vatican News / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media