V škofiji Požega v Slavoniji na Hrvaškem je ob deseti obletnici ustanovitve škofije od 27. do 30. septembra pod geslom »Kristus, danes in na veke« potekal 2. škofijski evharistični kongres.

Ob sklepni slovesnosti v nedeljo dopoldan sta bila med 22 nadškofi in škofi iz Hrvaške in iz drugih dežel navzoča tudi zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić ter vrhbosanski nadškof, kardinal Vinko Puljić. Iz Slovenije se je nedeljske sklepne slovesnosti udeležil mariborski nadškof Franc Kramberger, iz Srbije pa beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Navzočih je bilo tudi blizu dvesto duhovnikov. Na predlog Slovenske škofovske konference se je sobotnega in nedeljskega kongresnega dogajanja udeležil tudi p. Tomaž Podobnik.

Evharistični kongres se je odvijal v izrazito pobožnem in molitvenem vzdušju. Od četrtka naprej so se v župnijskih cerkvah požeške mlade škofije (obsega 97 župnij) verniki zbirali k molitvi pred Najsvetešim, v petek zvečer pa so bili izmed njih mnogi navzoči pri blagoslovitvi obnovljene katedrale sv. Terezije Velike. Blagoslovitev je vodil nadškof iz Avile, rojstnega kraja sv. Terezije Velike, msgr. Jesus Garcia Burillo.


Zahvala za deset let požeške škofije

V soboto zvečer je v katedrali pred molitvijo slovesnih večernic domači škof Antun Škvorčević prisrčno pozdravil navzoče, zlasti mlade, ki so množično v procesijah prišli peš iz smeri vseh dekanij požeške škofije. Glavni tajnik Škofovske sinode v Rimu, nadškof Nikola Eterović, ki je prišel na kongres kot predstavnik svetega očeta Benedikta XVI., je pred petjem večernic v duhu celonočnega češčenja sv. Rešnjega Telesa, ki naj bi sledilo, med drugim poudaril, da evharistično češčenje pomeni poglobljeno nadaljevanje mašne skrivnosti, ki je sicer sama po sebi najlepša zahvala za dar nove škofije. Po končanih večernicah so mladi predstavniki dekanij odnesli pred katedralo velik križ, ki so ga bili prinesli na letošnjem križevem potu v katedralo, in pred njim ob številni izvedli recital »Oda križu«. Sledil je daljši glasbeno scenski program »Deset milostnih let požeške škofije«, ki so ga ob vmesnih besedilih dosedanjih močnih nagovorov prvega škofa te mlade škofije Antuna Škvorčevića, ustanovljene po dekretu papeža Janeza Pavla II. leta 1997, z velikim navdušenjem in v duhovno-narodnostnem vzdušju izvedli predstavniki mladih in odraslih. Ob sklepu slovesnosti pred katedralo je avilski nadškof Burillo mladim položil na srce, da je v boju proti naraščajoči sekularizaciji v Evropi naše edino upanje v tem, da se v duhu sv. Terezije Velike oklenemo Kristusa.


Sodelovali so številni mladi

Večerni spored se je nadaljeval s celonočnim češčenjem sv. Rešnjega Telesa v katedrali do nedeljskega jutra. V urah češčenja, ki se je odvijalo ob petju in glasbeni spremljavi, so se pod vodstvom domačih duhovnikov in redovnic v molitvenih urah izmenjavale večje skupine mladih iz vseh dekanij požeške škofije.


Papeževa pozdravna beseda in povabilo škofa Škvorčevića

V nedeljo je na začetku dopoldanske sklepne mašne slovesnosti, ki se je ob sončnem vremenu odvijala pred katedralo, z navdušenjem pozdravil okrog 20.000 zbranih vernikov njihov škof Antun Škvorčević. Vernike je pozval, naj se odprejo evharistični ljubezni, ki jo je Jezus Kristus s križa namenil vsakemu človeku in s katero je premagal smrt. Ozrl se je tudi na aktualno politično dogajanje na Hrvaškem z besedami: »Brez Božje ljubezni bi pomenile za nas težko osebno in hrvaško usodo vse oblike trpljenja in vse smrtne žrtve, vse krivice, od političnih in gospodarskih do sodnih, in v Haagu ponižano dostojanstvo vukovarskih žrtev in vseh žrtev domovinske vojne«. Sledilo je pozdravno besedilo svetega očeta Benedikta XVI., ki ga je prebral msgr. Jagodzinski, tajnik apostolske nunciature na Hrvaškem: kongres naj poživi vero Jezusovo živo navzočnost med nami, vernike spodbudi k rednemu obisku svete maše in še posebej k evharističnem češčenju ter poglobi občestveno zavest.


Obstali so, ker so verovali in zaupali v Boga

Nadškof Nikola Eterović, ki je vodil mašno slavje, je v svojem nagovoru poglobil jedrnate misli, ki jih je sveti oče poudaril ob različnih priložnostih. Svoj nagovor je v duhu zahvale za novo škofijo večkrat prekinil z vzklikom: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu!«, in vsa množica je navdušeno odgovarjala: »Kakor je bilo v začetku…«. Vernike je spodbudil k rednemu obisku svete maše ob nedeljah in praznikih, in poudaril: »Najlepša zahvala Gospodu je obhajanje svete evharistije….In ko za grehe svojega naroda iščemo odpuščanje, kako bi ne slavili Gospoda za to, da smo ostali na svoji na svojem? Božja milost je, da smo obstali na teh področjih, kjer je bilo toliko dramatičnih zgodovinskih dogajanj. Koliko sovražnih vojska je šlo skozi to plodno požeško kotlino od vzhoda in zahoda, od severa in juga? Kolike ruševine so pustile za seboj? Bogu hvala, hrvaški človek je vsakič našel moč, ki jo je črpal v molitvi, posebej v sveti maši, da pozida ruševine, zaceli rane in preda baklo življenja otrokom novih rodov«. Posebej je poudaril važnost posvečevanja Gospodovega dne in se ozrl na aktualno dogajanje glede nedelje: »Na preprost način bi prenehale diskusije o nedelji, ko bi tisti, ki govorijo, praznovali Gospodov dan ne s tem, da odhajajo v trgovske centre, ampak s tem, da gredo v cerkev. Med drugim gre za evharistično doslednost vernikov v osebnem, družinskem in javnem življenju«.

Prenovljena in živa evharistična pobožnost naj se v Slavoniji, ki je kot pokrajina v znamenju evharistije, saj ima veliko pšenice in grozdja (oboje je znamenje evharistije), pokaže tudi v verski in moralni prenovi družin in v številnejših novih rojstvih: posebej to zadnje je za Slavonijo velikega pomena, saj je znano, da se zlasti tam rojeva malo otrok. Poudaril je tudi, da je hrvaški človek v dramatičnih okoliščinah svoje zgodovine, posebej nedavne, vedno našel v molitvi moč za pozidanje ruševin in za celjenje ran.


Procesija po mestnih ulicah

Po sveti maši, ki jo je spremljalo mogočno petje velikega zbora - izvajal je krstno izvedbo posebne maše, namenjeno posebej tej priložnosti – se je ob čudovitih narodnih nošah in udeležbi neštevilnih verskih in civilnih združenj, med mnogimi prapori odvila procesija z Najsvetejšim skozi glavne ulice Požege (prizor, ki pomeni za slovenske, zlasti mestne sekularizacije vajene oči, nekaj nepojmljivega!).

Ob koncu je na svoj dan – Gospodov dan! – vstali Jezus blagoslovil mlado požeško škofijo, njenega zavzetega in gorečega škofa Antuna Škvorčevića in vse njene prebivalce.

Drugi škofijski evharistični kongres v Požegi lahko pomeni za vse škofije, zlasti za mlade, spodbuden navdih za posnemanje.